Civilne iniciative Borutu Pahorju: “Pozivamo vas, da s svojo avtoriteto posredujete v dobrobit občanov Občine Ilirska Bistrica, Bele krajine in Obale”

Nezakoniti migranti na drugi strani Kolpe (vir: arhiv)

Civilne iniciative Ilirska Bistrica, Bela krajina in Škofije so Borutu Pahorju, predsedniku države, poslale odprto pismo, v katerem so ga seznanili z varnostnostjo občanov v Občini Ilirska Bistrica, na območju Bele krajine in na Obali. Opozarjajo ga, da Slovenija teh obmejnih območjih ni varna država in predlagajo, da v vlogi predsednika države skliče širok posvet predstavnikov poslanskih skupin v državnem zboru, županov obmejnih občin s Hrvaško in civilnih iniciativ ter zainteresirano strokovno in laično javnost. Tema srečanja pa naj bo migrantska problematika na državni južni meji.

Pismo so poslali tudi vsem predstavnikom poslanskih skupin v državnem zboru in medijem.

Uvodoma so zapisali, da so bile civilne iniciative ustanovljene na pobudo občanov Občine Ilirska Bistrica ter občanov Bele krajine in Škofij. Iniciative imajo podporo številnih pobudnikov, v Občini Ilirska Bistrica pa tudi velike večine političnih strank in list v Občinskem svetu. Iniciative so se soglasno uprle izgradnji sprejemno-registracijskih centrov na mejnih prehodih Jelšane in Metlika ter nastanitvi ilegalnih migrantov v objektih v Škofijah in območju Ankarana.

In nadaljevali: “Edini cilj, ki so si ga iniciative zastavile, je doseči, da državni organi Republike Slovenije dosledno spoštujejo Zakon o nadzoru državne meje (ZNDM-2), ki v drugem členu določa, da se nadzor državne meje opravlja z namenom, da se:

  • zavarujeta življenje in zdravje ljudi; 
  • preprečujejo in odkrivajo kazniva dejanja in prekrški ter odkrivajo in prijemajo njihovi storilci; 
  • preprečujejo nedovoljene migracije;
  • zagotavlja varnost ljudi, premoženja in okolja;
  • preprečuje in odkriva druge nevarnosti za javno varnost in red.”

S pojavom nezakonitih migracij so občanom Občine Ilirska Bistrica, Bele krajine in obalnih občin kršene vse pravice, ki jim jih omenjeni zakon zagotavlja.

Tako predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec kot minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in tudi generalna direktorica policije mag. Tatjana Bobnar v svojih izjavah za javnost navajajo, da je Slovenija varna država.

Na naše oporekanje temu večkrat slišimo, da so se kazniva dejanja dogajala in se vedno bodo in prisotnost posamičnih kaznivih dejanj še ni razlog za trditev, da neka skupnost ni varna. To je res, vendar se v obmejnem pasu državne meje s Hrvaško dogaja nekaj drugega.

Kot primer naj navedemo vlom v objekt nekje v notranjosti države. Policija dogodek razišče, običajno storilca ujame in lastnik svoje imetje normalno uporablja naprej.

Popolnoma drugače je v primeru vlomov v lovske koče, vikende, lope, trenutno nenaseljene stanovanjske objekte, torej objekte, ki jih naši občani ne uporabljajo vsak dan. V te objekte nezakoniti migranti vdirajo in jih poškodujejo. Ti dogodki se po sanaciji škode ponovijo in žal jih policija ne more preprečiti, še manj ujeti storilce.

To pomeni, da je ljudem njihova lastnina trajno uničena in z njo ne morejo razpolagati.  

Podobno je v kmetijstvu. Nezakoniti migranti na svoji poti ne izbirajo ali bodo hodili po utrjeni stezi ali njivi. Zavedati se moramo, da pomendrana njiva za kmeta pomeni izpad dohodka. V kolikor kmet njivo preorje in jo ponovno obdela, se dogodek ponovi. Tudi tega policija ne more preprečiti in tudi kmetje svoje lastnine ne morejo uporabljati. V primeru, da nezakoniti migranti na svoji poti naletijo na ogrado z živino, ki jo varuje električni pastir, ogrado uničijo. To pomeni strošek za popravilo in veliko možnost, da bo živina zapustila ograjeni prostor in se pri tem izgubila ali povzročila škodo na sosednjih poljščinah.

Ravno tako ne moremo zanemariti negativnega vpliva nezakonitih migracij na gospodarstvo občine in vrednost nepremičnin.

Občina Ilirska Bistrica, na primer, po gospodarskem kolapsu po letu 1991 vztrajno izboljšuje svojo gospodarsko situacijo. Poleg proizvodnje in storitvene dejavnosti je pomembna panoga tudi turizem. Prostorski načrt Občine Ilirska Bistrica predvideva razvoj turizma na območjih počitniškega naselja Sviščaki (pod Snežnikom), akumulacijskih jezerih Klivnik in Mola ter na območju celotnih Brkinov. Iz evidence divjih odlagališč na spletni strani Občine Ilirska Bistrica, ki jih za seboj puščajo nezakoniti migranti, je razvidno, da migrantske poti potekajo ravno preko naštetih lokacij oziroma zelo malo je lokacij, kjer ne potekajo. Jasno je, da na teh mestih ne moremo graditi kampov, avtokampov ali razpršenega hotela iz že obstoječih počitniških hišic na Sviščakih.

Podobno je v Beli krajini, kjer je turizmu dan velik poudarek. Turizem, v povezavi tudi s kmečkim turizmom in vinogradništvom, daje kruh številnim belokranjskim družinam.

Namera o vzpostavitvi azilnega doma na Debelem rtiču je prizadela tako krajane kot tudi ostale državljane RS. Morje je javno dobro, v kolikor se vzpostavi azilni dom na Debelem rtiču, pa bodo prizadeti vsi, ki v poletnem času uživajo počitnice na tem koščku naše Obale.

Drugi problem je, da se v neposredni bližini nahaja Mladinsko zdravilišče, kjer prihajajo na rehabilitacijo tudi otroci s posebnimi potrebami.

Letos je na Debelim rtiču zaživel center za osebe s posebnimi potrebami »Center Obala«, kjer bo bivalo 24 odraslih, v njem pa je prostora tudi za šolanje 15 otrok in mladostnikov. Osebe s posebnimi potrebami so ena od najbolj ranljivih skupin v naši državi, zato je nedopustno, da se v njihovi neposredni bližini vzpostavi »azilni center«, kjer naj bi prebivali prosilci za azil oz. osebe, ki so v upravnem postopku, da se ugotovi, ali jim pravica do azila sploh pripada. V tem postopku se dejansko ugotavlja, kdo se sploh nahaja na našem ozemlju.

Zato je potrebno, bodisi zaradi samega razvoja turizma na naši Obali, kot tudi zaradi zagotavljanja temeljnih pravic ljudi s posebnimi potrebami, da država nemudoma črta Debeli rtič kot možno lokacijo azilnega centra in zagotovi varnost na južni meji. Prehodi skozi vasi, ki so v neposredni bližini državne meje med Slovenijo in Italijo, se stopnjujejo, kar pomeni, da naša južna meja ni primerno varovana.

S sedanjim načinom varovanja državne meje pa policija ne rešuje problema prisotnosti nezakonitih migrantov v notranjosti občin, kar omejuje oziroma bistveno ovira razvoj turizma.

Če so se v preteklosti cene počitniških hišic na Sviščakih, na primer, gibale okrog 100.000 evrov, se lahko vprašamo, kakšno vrednost bodo imele te in ostale nepremičnine, ki so izpostavljene potencialnim vlomom, ki jih policija ne more preprečiti, v prihodnje? Odgovor je preprost: Njihova prodajna vrednost bo enaka ničli. Podobno je v Beli krajini in na območju Škofij.

Iz uradnih virov smo lahko večkrat slišali, da nezakonite migrante v našo državo tihotapijo organizirane združbe. Da je temu tako, dokazujejo številna divja odlagališča z oblačili, obutvijo in tudi hrano, kar lahko najdemo v večjem delu občine.

Čeprav je med odpadki večkrat mogoče videti tudi osebne dokumente, ki kažejo, da so povzročitelji nezakoniti migranti, tudi v tem primeru, s sedanjim načinom varovanja državne meje, policija ne more izslediti storilcev in ravno tako policija ne more preprečiti, da se količina odpadkov ne bi iz dneva v dan povečevala. Divja odlagališča, povzročena s strani nezakonitih migrantov, pomenijo velik ekološki problem, seveda pa ne moremo zanemariti tudi neprimernega videza (kar je verjetno premil izraz) naših pašnikov in gozdov.

Ob vsem naštetem ne gre zanemariti psihološkega vpliva nezakonitih migracij na prebivalce Občine Ilirska Bistrica, Bele krajine in Škofij.

Kot že večkrat povedano, nezakoniti migranti v velikih skupinah pešačijo preko naših občin. Na svoji poti srečujejo domačine, ki ne vedo, kako se bodo tujci obnašali, še posebno, ker je splošno znano, da na svoji poti nimajo spoštovanja do tuje lastnine. Zaradi skupin nezakonitih migrantov, ki jih lahko srečamo tudi več deset kilometrov v notranjosti občine, so bili občani z območij vseh treh iniciativ prisiljeni spremeniti nekatere ustaljene navade. Ni več brezskrbnega sprehajanja po gozdovih, posebno ne za ženske in otroke. Starši veliko bolj strogo pazijo na svoje otroke, ki so se prej prosto gibali po vaseh in okolici. Starejše ženske, ki same živijo na podeželju, občutijo strah, ko ponoči skupine tujcev preverjajo, ali je mogoče vstopiti v njihov dom.

Kot primer navedimo naslednje: Otroci vrtca Ilirska Bistrica so v lanskem letu taborili (eno noč so prespali v šotoru) ob koči na Pavlici, ki se nahaja dva kilometra od državne meje. Letos bodo odgovorni premislili, ali je to za njihove otroke primerno.

Upamo, da se strinjate z nami, da je zelo neprijetno za naselje s stopetdeset in tudi manj prebivalci, če ponoči vkoraka v vas skupina približno sto neznanih moških.

Skupine zajetih nezakonitih migrantov so v zadnjih dneh vedno večje, po pričevanju domačinov pa so tiste, ki jih policija ne zajame, še večje.

Seveda se občani trudimo, da dogajanje, povezano z nezakonitimi migranti, čim manj vpliva na naš način življenja, vendar  morate razumeti, da je nekje postavljena meja.

Iz napisanega je jasno, da Slovenija na območju Občine Ilirska Bistrica, Bele krajine in Obale NI VARNA država.

Posebno nas skrbi dejstvo, da uradna politika ne želi resno pristopiti k reševanju omenjenih problemov in vztrajno zatrjuje, da bo policija nadaljevala način varovanja državne meje na način, kot to počne zdaj.

Naj povzamemo:

  • Za ljudi, ki nezakonito vstopajo v našo državo, je zelo verjetno, da so nekateri od njih zboleli za prenosljive bolezni, torej obstaja možnost, oziroma je zelo verjetno, da je kršen prvi odstavek ZNDM-2 (- zavarujeta življenje in zdravje ljudi).
  • Policija ne more preprečiti večkratne vlome v počitniške objekte, ravno tako ne more izslediti njihovih storilcev, torej je kršen drugi odstavek ZNDM-2, (- preprečujejo in odkrivajo kazniva dejanja in prekrški ter odkrivajo in prijemajo njihovi storilci).
  • Migranti se gibljejo več deset kilometrov v notranjost občine, oziroma države Slovenije, torej je kršen tretji odstavek ZNDM-2 (- preprečujejo nedovoljene migracije).
  • Občina Ilirska Bistrica in Bela krajina (zaenkrat predvsem Občina Črnomelj) sta prekriti z divjimi odlagališči, torej je kršen četrti odstavek ZNDM-2 (- zagotavlja varnost ljudi, premoženja in okolja).

Glede na prihajajoče poletje in s tem boljše vremenske pogoje in glede vedno bolj pogoste velike skupine nezakonitih migrantov, ki vstopajo v naše občine, Vas pozivamo, da s svojo avtoriteto posredujete v dobrobit občanov Občine Ilirska Bistrica, Bele krajine in Obale pri:

  • Državnem zboru Republike Slovenije, da prilagodi zakonodajo, ki se nanaša na varovanje državne meje in
  • Vladi Republike Slovenije, da na osnovi dopolnjene zakonodaje zagotovi ustrezna sredstva,

vse z namenom, da se zagotovi dosledno spoštovanje ZNDM-2 oziroma, da nezakoniti migranti ne bodo vstopali v notranjost naših občin oziroma notranjost Republike Slovenije, kar bo zagotovilo varnost naših občanov in njihovega premoženja.

Gospod predsednik, predlagamo Vam, da skličete širok posvet predstavnikov poslanskih skupin, ki so zastopane v Državnem zboru Republike Slovenije, županov obmejnih občin z Republiko Hrvaško in civilnih iniciativ ter zainteresirano strokovno in laično javnost na temo migrantske problematike na južni meji Republike Slovenije.

Stanje, kot ga imamo zdaj, lepo ponazarja citat, ki ga je izrekel Žarko Petan:

                                                                    ČE DRŽAVA GREŠI,

                                               OPRAVLJAJO POKORO NJENI DRŽAVLJANI.

Ob povedanem ponovno poudarjamo, kot smo že velikokrat izjavili, da je v naših občinah dobrodošel vsakdo, ki pri nas zaprosi za bivanje na osnovi veljavnih dokumentov in v primeru, če mu lahko naša skupnost zagotovi delovno mesto in prostor za bivanje. Ljudi, ki po rodu niso Slovenci in smo jih na omenjeni način že sprejeli v našo skupnost, je zelo veliko in z njimi uspešno sobivamo v obojestransko korist in zadovoljstvo.”

Pismo predsedniku države objavljamo v galeriji (za povečanje kliknite na sliko):

C. R.