Intervju: Anja Bah Žibert

Anja Bah Žibert: "Slovenke in Slovenci smo priden in delaven narod, zato si takšnega odnosa Golobove vlade ne zaslužimo"

Poslanka Anja Bah Žibert

Poslanka Anja Bah Žibert je izredno delavna, njeno število poslanskih vprašanj, pobud in razprav daleč presega vse ostale. Še nekaj dni in minilo bo leto dni od lanskih državnozborskih volitev. Bah Žibertova je bila lani na listi Slovenske demokratske stranke (SDS) že tretjič izvoljena v volilnem okraju, ki zajema občine Žužemberk, Mirna Peč, Šentjernej, Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice in Novo mesto.

Poslanko, ki je tudi lani zbrala izredno število glasov volivcev in volivk na območju Dolenjske, smo vprašali, kako ocenjuje čas zadnjega leta, kaj se jo pri njenem delu najbolj dotakne, pa tudi o ostali lokalni problematiki.

Kmalu bo minilo leto dni od državnozborskih volitev. Kako ocenjujete ta čas?

Sezona Svobode je eno veliko razočaranje. Volilna glasba je kdaj že ugasnila, plesni korak stranke Svoboda pa ni dal nobenih rezultatov. Od obljub se ne da živeti. Še toliko bolj ne, ker smo soočeni z vsesplošno draginjo, ki se še poglablja. Zato razumem upokojence, kmete, mlade, zdravstvene delavce, gasilce in druge, ki izgubljajo potrpljenje.

Slovenke in Slovenci smo priden in delaven narod, zato si takšnega odnosa Golobove vlade ne zaslužimo.

Poslanka Anja Bah Žibert

V državnem zboru ste najaktivnejša poslanka. Doslej ste postavili izredno število in največ poslanskih vprašanj. Kaj se vas najbolj dotakne?

Veseli me, da ste opazili moje delo in aktivnosti. Svoje delo jemljem z vso resnostjo in odgovornostjo. Kot opozicijska poslanka SDS imam omejene možnosti, ko gre za sprejemanje zakonskih rešitev. S poslanskimi vprašanji in pobudami Vladi RS in pristojnim ministrstvom želim prispevati k izboljšanju stanja v družbi in opozoriti na nerešene zadeve. Podatek, da sem postavila največ vprašanj in pobud med vsemi poslanci je dodatni dokaz, da želim stvari spreminjati na bolje. Zastavljena vprašanja se nanašajo na problematiko tako na državnem kot na lokalnem nivoju. Slednja se še posebej dotikajo področja Novega mesta in okoliških občin (Mirne Peči, Žužemberka, Dolenjskih Toplic, Šmarjeških Toplic in Šentjerneja), kjer sem bila izvoljena za poslanko.

Glede na to, da je Beli krajini za las zmanjkalo, da bi dobila svojo poslanko Majo Kocjan, sodelujem tudi z njo, saj sedaj opravlja funkcijo podžupanje Črnomlja.

Kako je z odgovori vlade in pristojnih ministrstev? Zdi se, da so vladajoči precej malomarni in brezbrižni.

Vaše ugotovitve so na mestu. Največji problem, ki ga opažam pri odgovorih tako vlade kot pristojnih ministrstev je, da vprašanja in pobude preprosto ne znajo sprejeti kot prispevek k izboljšanju stanja v družbi oziroma v konkretni občini. Ne želijo sodelovanja pa četudi gre to na škodo ljudi. Preprosto ne znajo ali pa nočejo delati za skupno dobro. Žalosti me, da odgovore niti ne posredujejo v trideset dnevnem roku, kar zahteva Poslovnik. Slovenija je država številnih znanj, talentov in sposobnosti. Imamo pa eno veliko težavo. Ne znamo sodelovati in skupaj udejanjati pravih in dobrih rešitev. Pripravljenost za to pa mora biti najprej na strani vladajočih.

Poslanska skupina SDS je pred kratkim na vašo pobudo obiskala nekatere občine, kjer ste bili izvoljeni in ste bili lepo sprejeti. Kaj so najpomembnejše težave, ki pestijo te občine?

Res je. Po vzoru preteklih mandatov tudi v tem mandatu poslanska skupina organizira terenske obiske. Iskreno sem bila vesela, da smo med prvimi  obiski izbrali ravno občine Žužemberk, Mirno Peč, Šmarješke Toplice in Novo mesto, ki sodijo v volilni okraj, kjer sem bila izvoljena. Srečali smo se z župani, obiskali posamezna podjetja in se pogovorili tudi z občankami in občani. Izvedeli smo s kakšnimi izzivi se danes soočajo občine, podjetniki in tudi prebivalci. Nekateri problemi so si med občinami podobni, kot je denimo manjkajoča infrastruktura in podražitve storitev, ki so odraz stanja v državi. Posamezni problemi pa so v občinah povsem specifični. Na primer v Žužemberku še vedno nimajo vsi prebivalci dostopa do pitne vode, medtem ko se na primer v Novem mestu soočajo z zahtevno romsko problematiko. Poslanska skupina SDS si je ogledala tudi Slakov in Pavčkov muzej ter, na povabilo prijazne vodičke, preizkusila svoje pevske sposobnosti. Ugotovili smo, da imamo v svojih vrstah prave pevske talente😉. Obisk je bil res prijeten in tudi zelo koristen.

Župani 11 občin so predstavili predlog zakonskih sprememb za reševanje romske problematike, zbirali bodo podpise občanov in nato predlog vložili v državni zbor. Jih podpirate?

Ravno nekaj dni nazaj smo v okviru Odbora za notranje zadeve obiskali romski naselji v Krškem in Novemu mestu. Srečali smo se tudi z županoma obeh občin, romskima svetnikoma, ravnatelji, učitelji vzgojitelji, predstavnikom Policije in drugimi, ki se na lokalnem nivoju ukvarjajo s to problematiko. Potrebno se je zavedati, da pobuda 11 županov prihaja kot odgovor na stanje in potrebe terena. Seveda bi zakonodajne spremembe veljale za vse državljane, po izkušnjah iz terena pa bi te spremembe prispevale tudi k reševanju romske problematike, ki postaja vse težja. Predlog je potrebno obravnavati z vso resnostjo. V SDS vseskozi poudarjamo, da so spremembe potrebne in da te lahko pripomorejo k izboljšanju položaja romskega in ostalega prebivalstva.

Verjamem, da bo t. i. zakonski paket prejel zadostno število podpisov prebivalk in prebivalcev ter da se bo zakonodajni postopek lahko začel. Takrat bo glavnina odgovornosti na koaliciji, torej na strankah Svoboda, SD in Levica.

A. L.