torek, 19 marca, 2024
Doma Bela krajina Srhljivo: Objavljamo prepis izjave včeraj ugrabljenega Mirka Moravca

Srhljivo: Objavljamo prepis izjave včeraj ugrabljenega Mirka Moravca

Mirko Moravec iz Malega Nerajca.

Mirko Moravec iz Malega Nerajca, ki so ga včeraj ugrabili štirje ilegalni migranti, je danes za Radio1 razkril podrobnosti ugrabitve. Iz odgovorov je razvidno, da so mu zvezali roke in noge, v prtljažniku njegovega avtomobila pa pokrili z odejo. Na poti so bili kar 6 ur, vmes so vsaj dvakrat prečkali tudi državno južno mejo, policija jih ni nikjer ustavila. Pri tem sta veliko vlogo odigrala tudi dva slovenska državljana.

Iz vinograda na Cerniku v Nerajcu so se peljali proti Kvasici in tam zavili proti Staremu trgu ob Kolpi. Iz odgovorov je možno sklepati, da so šli čez Kočevje in Ribnico in nato prek Bloške planote proti Primorski. Približno 7 kilometrov pred mejo z Italijo so ustavili, se preoblekli, ugrabljenega Mirka, ki je v 80. letu starosti, pa izpustili.

Vmes so se ustavili tudi na bencinski črpalki, na dolgi poti jih ni ustavila nobena policijska patrulja.

Ugrabitelji so imeli pot natančno označeno v mobilni aplikaciji.

Mirko je tudi razkril, da je bil še v Beli krajini očiten načrt, da ga bodo zvezanega odvrgli v Kolpo. Na srečo so ugrabitelji z avtom na gozdni poti nasedli in do tega ni prišlo.

Kaj je danes zjutraj povedal voditelju Denisu Avdiču, preberite v nadaljevanju. Mirko Moravec je Belokranjec, zato uporablja belokranjsko narečje. Povedano smo zapisali tako, kot je povedal.

Mirko Moravec je povedal:

“Vrat me tako boli, da ne morem nič, in cela leva stran, tako, da me je začela boleti že tudi ledvica. Ker oni so se bali, da se bom jaz zadušil, ker so me v prtljažniku zvezanega vozili in so odprli zadnje okno, da je pihalo v mene. Jaz, ki sem bil zvezan, nisem mogel čisto nič, tako da me zdaj vse boli.

Ko so vas ugrabili, ali ste vedeli, za kaj gre, ste se bali za svoje življenje?

Sem. Sem. Točno sem vedel, kaj bo. Veste, tako bom rekel. Ko so mene vozili po Beli krajini in pol so me pripeljali v Lešče, gor v Starem trgu ob Kolpi. In se je spuščal dol, mislim da v Lešče ali nekaj takega, tam, ko je bife. Do tam. Rekel sem: Tam bo mogoče kakšna šansa, da je policija in ko bodo oni ustavili za dokumente, bom jaz zakričal in bom rekel: Dajte me rešit. Ni bilo nič. In gremo na Hrvaško, nič.

Koliko časa ste bili v avtu, ste imeli občutek, koliko časa ste bili v prtljažniku?

Šest ur.

Kaj vam je šlo po glavi takrat, o čem ste razmišljali?

Dajte mi recite, kaj bi vi razmišljali? Rekel sem samo, če me je mati narava čuvala do zdaj, pa me naj še zdaj, da to prebrodim. In sem bil tako stabilen, edino srce mi je tolko. Drugače pa sem bil tako stabilen, da sem naredil, kaj so rekli. En me je stalno gledal, kako sem, če sem še živ. So me pokrili, da nisem videl, kod se vozimo. Samo sem imel toliko roke zvezane, da sem dva prsta ven dobil. Z eno deko so me pokrili. Ko sem to malo odmaknil, sem videl približno, kod se vozimo.

Potem smo prišli, ne vem ali smo šli skozi Ilirsko Bistrico, to ne vem točno, smo prišli na avtocesto, in je bil tam smerokaz za Koper.

Potem so vas dali ven v Sežani in z vašim vozilom so šli naprej v Italijo ..

Ne, ne, ne

Kako pa je bilo?

Oni so potem krenili mimo in smo šli mimo Sežane. Tam so ustavili na eni bencinski pumpi in sem tudi računal, mogoče bo pa kakšna policija, da bi bil že čas, da mene rešijo. In nekaj je rekel njemu potiho, govorili so bolj turško. To so bili profesionalni lopovi, barabe.

Koliko pa jih je bilo?

Štiri. Samo izgleda, da so oni enega prej dali dol. Zdaj tega ne vem.

Ko smo mi odšli od tega naprej, po kakšnih 200, 300 metrih, so zavili levo, na makadam. Povem vam, da je avto tako skakal. Tam so ustavili, s sabo so imeli prtljago, kot jo nosijo, kot ena torba. Potem so se preoblekli. Stali so tam pri meni, tam pri avtu.

So vas kaj tepli, udarili?

Nihče me ni.

Koliko so bili pa stari, kaj bi vi rekli?

Tam nekje od 25, pa mogoče kaj več. Bili so »kot biki« (močni – op.), kako se bom 80-letnik z njimi. Tako, da se bil tako pohleven.

Enih 7 kilometrov pred Italijo so me izpustili. Ta, ki je pazil name, mi je vrvi prerezal, ker sem imel roke zvezane vse do komolcev in noge tudi. Tako da nisem mogel nič. To so mi prerezali. Avto so ves prekopali, razmetali, vse razmetali okrog in se odpeljali proti Italiji. Na mobitelu so imeli vsa navodila, kod naj gredo.

Ampak še nekaj drugega je tu vmes. En dan pred tem, predvčerajšnjim, so prišli v Nerajec in so šli po tej poti, kjer imam jaz vinograd. Dol so avto pustili in so šli gor najbrž ogledovat. Včeraj pa so prišli mož in žena. Šli so od zunaj, ker je vse zagrajeno. In so mi rekli: Dober dan. Mi smo iz … Ljubljane, da malo pogledamo, če je tukaj kaj starin. Odgovoril sem jim, da jih tukaj ne bodo našli. Kje sem jaz sploh razmišljal, da je to to.”

Na koncu je še povedal: “Ko smo mi prišli iz slovenske na hrvaško mejo, enih 10 metrov naprej, so zapeljali na eno pot, na desno, čez Kolpo in so z avtom nasedli na posekano drevo. Niso mogli ne naprej, ne nazaj. Tam je bilo sigurno mišljeno, da bodo mene zvezanega vrgli v Kolpo. To je bil sigurno cilj. Potem so videli, da je in nekako so izrinili avto iz tega ven in smo šli naprej. To je taka vožnja bila, da jaz vozim že več kot 60 let in še nikoli nisem videl takšne divje vožnje.”

Policija bo imela ob 12. uri novinarsko konferenco v Ljubljani.

Civilne iniciative Bela krajina, Ilirska Bistrica in Škofije pa bodo imele novinarsko konferenco danes ob 14. uri pred gradom v Črnomlju (ob stavbi občine). Prisotna bo tudi hčerka ugrabljenega.

Približno 10-minutni posnetek današnjega pogovora, ki smo ga prepisali, je na voljo tukaj: .radio1.

C. R.