Že večkrat sem javno napovedal, da bom ob slovesu Urške Klakočar Zupančič z mesta predsednice Državnega zbora (DZ) napisal posebno kolumno posvečeno prav njej zato, ker se čutim osebno odgovornega za to, da je sploh postala predsednica DZ. Morda me niste razumeli, toda resnica je točno taka.
Pisalo se je leto 2021. Meni znana oseba, mi je poslala elektronsko sporočilo posneto iz FB, v katerem Urška Klakočar Zupančič svojim »prijateljem« na debelo razlaga, kako je Janez Janša kriminalec in ne vem kaj še vse. Moj vir me je opozoril, da gre za sodnico ljubljanskega sodišča. Stvar sem preveril in ugotovil, da so navedbe mojega vira točne.
Na moji spletni strani www.vinkogorenak.net sem takrat vse to objavil. Še več, o tem sem obvestil predsednika Vrhovnega sodišča Damjana Florjančiča in Sodni svet. Na moje veliko presenečenje mi je predsednik Vrhovnega sodišča odgovoril, da če so moje navedbe točne, to početje sodnice ni sprejemljivo in da bo sprožil ustrezne postopke. Sodni svet pa mi je odgovoril, da bodo zadevo obravnavali.
Sledili sta še dve presenečenji. Urška Klakočar Zupančič je bila razrešena vodenja oddelka, ki ga je do takrat vodila. Sodni svet pa se je z vsemi glasovi za postavil na mojo stran. Zoper Urško Klakočar Zupančič je bil uveden disciplinski postopek, v katerem so jo po sistemu vrana vrani ne izkljuje oči sodniki oprostili. Ona pa je seštela koliko je ena in ena in je sodstvo zapustila.
Hkrati je napovedala in tudi izvedla tožbo zoper mene, češ da sem vdrl v njen zasebni FB profil, kar seveda ni bilo res. In srečali smo se na sodišču v Trbovljah. Jaz in moj odvetnik Franci Matoz, na drugi strani pa Urška Klakočar Zupančič in njena odvetnica Nataša Pirc Musar. Musarjeva mi je takrat dejala: »Opraviči se ji končajmo to zgodbo«. Jaz pa sem ji odgovoril, Nataša to boš izgubila v Trbovljah, Ljubljani ali v Strasbourgu.
Musarjeva mi je takrat dejala: “Opraviči se ji končajmo to zgodbo.” Jaz pa sem ji odgovoril, Nataša bo boš izgubila v Trbovljah, Ljubljani ali v Stasbourgu.
Tako smo takrat končali. A glej ga zlomka. Nekega dne, po tem, me je meni in njej znan varnostni obveščevalec klical in povedal, da želi Urška Klakočar Zupančič tožbo zoper mene umakniti in se z menoj poravnati. Dejal sem mu le to, da naj ji da mojo telefonsko številko. In mi je poslala SMS v katerem je zapisala »slišim, da se mi želite opravičiti«. Jaz pa sem ji odgovoril, da se to nikoli ne bo zgodilo, da pa se lahko srečava in pogovoriva.
To se je tudi zgodilo. Srečala sva se v enem od ljubljanskih hotelov. Videl sem, da jo je tja pripeljal nek mlajši moški. Z Urško Klakočar Zupančič sva se dogovorila, da ona umakne tožbo, jaz pa leto dni star zapis na moji spletni strani, ki so ga tako ali tako videli vsi, ki so to želeli, umaknem.
Pošteno povedano takrat niti nisem vedel, kakšni so njeni politični načrti. Če bi takrat vedel, da bo ta sodna poravnava med menoj in Urško Klakočar Zupančič, v praksi pomenila vstopnico za njo v politiko, take poravnave nikoli ne bi podpisal. Toda po bitki smo lahko vsi generali.
S svojim podpisom sodne poravnave sem dejansko omogočil njen vzpon na mesto predsednice DZ. Žal mi je in se vam opravičujem.
Ne mestu predsednice DZ pa je Urška Klakočar Zupančič dosegla dno. Od poplesavanja na preprogi državne proslave in kazanja zadnjice slovenski zastavi in gardistom, posvojitve opice v Afriki, žaljenja opozicijskih poslancev, do dvigovanja krila poslancu Aleksandru Reberšku, vse to so bila dejanja nevredna položaja, ki ga je zasedala.
Nič čudnega torej, da jo je na ne izvoljivo mesto poslanke v DZ, iz domače Šiške Golob poslal v Center Ljubljane. Natanko je vedel, to kar ona ni vedela, Golob je vedel, da se je želi rešiti in se je tudi je.
Pa vse dobro vam želim Urška Klakočar Zupančič, usodno sem vplival na vaše imenovanje na mesto predsednice DZ, za kar mi je žal.
Avtor: Dr. Vinko Gorenak
(Izvorno objavljeno dr. Vinko Gorenak)
