Žužemberk: Krajane razburja načrtovana gradnja centra za predelavo gradbenih odpadkov

(vir: arhiv)

Krajani Žužemberka nasprotujejo gradnji centra za predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov, ki ga na nekdanjem peskokopu na Kleku načrtuje podjetje Eltim. Od podjetja zahtevajo umik vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, od občine pa aktivno nasprotovanje postavitvi centra.

Slednje so ponovili tudi na torkovem zboru krajanov.

Krajani ne verjamejo zagotovilom podjetja, da bo v centru zbiralo in predelovalo zgolj nenevarne odpadke. Po besedah Iztoka Glihe iz Civilne iniciative Žužemberk so prepričani, da bodo na lokaciji, ki je od naselja oddaljena okoli 300 metrov, predelovali tudi nevarne odpadke, kot je na primer azbestna kritina in podobno.

Prepričani so tudi, da bo drobilnica za mletje odpadkov, kot so kamen, beton, asfalt in opeka, povzročala prevelik prah in hrup, s čimer bo prišlo do onesnaženja okolice, zmanjšanja kakovosti življenja ter padca vrednosti okoliških parcel in hiš. Izcedne vode, ki bodo pri tem nastajale, bodo po njihovem prepričanju onesnažile tudi vodne vire. Zato bodo, kot je povedal za STA, “naredili vse, da center ne bo postavljen”.

Zbor krajanov, ki je bil v torek, 23. aprila, je bil sklican na zahtevo 439 občanov. Na zboru so med drugim izglasovali več sklepov, s katerimi so podjetje pozvali, naj umakne vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo centra, občinski svet pa, naj izda negativno mnenje k postavitvi centra.

Predstavnik podjetja Eltim je zbranim sicer znova zatrdil, da center ne bo povzročal nedovoljenega hrupa in prahu, prav tako bo pred gradnjo narejena presoja vplivov na okolje. Krajani pa bodo lahko na izdajo gradbenega dovoljenja podali pripombe.

Na zboru je bilo tudi slišati, da poročilo o vplivih na okolje določa, da lahko center odpadke drobi največ osem ur na dan, pri čemer tega ne sme početi v nočnem času. Prav tako mora ob mletju zagotavljati vlaženje materiala, kar naj bi preprečevalo nastajanje prahu, pri tem uporabljena voda pa mora biti ustrezno mehansko prečiščena. Res so takšna pravila, vendar pa praksa v nekaterih občinah, primer je Kočevje, kaže na vse kaj drugega kot to. V Kočevju se npr. v naselju Trata dušijo v prahu in hrupu, tudi sredi noči, ki prihaja iz enega od tamkajšnjih novih podjetij. Pa tudi tam zakonodaja tega ne dovoljuje.

Udeleženci zbora v Žužemberku so bili kritični tudi do župana Jožeta Papeža, saj je občina na javni dražbi Eltimu prodala parcelo, kjer naj bi stal center. Papež je v izjavi za STA poudaril, da razume pomisleke krajanov, a verjame, da bodo pristojne ustanove izdale potrebna dovoljenja le, če bo investitor izpolnjeval vse okoljevarstvene in druge pogoje. No, tudi tu lahko spomnimo na to vestnost države pri izdajanju dovoljenj. Primer je Mestna občina Ljubljana in gradnja kanalizacijskega voda C0 preko vodonosnega območja.

Župani pa se zdi dobro, da bi lahko v občini vse gradbene odpadke, ki nastajajo, zbirali na enem mestu, namesto da jih ljudje odlagajo na njivah in gozdovih. Napovedal je, da bo izredno sejo občinskega sveta, na kateri bodo obravnavali na zboru krajanov sprejete sklepe, sklical v roku enega meseca.

M. D.