Poslanec Polnar o računskem sodišču kot instrumentu rušenja obstoječe vlade

Poslanec Robert Polnar (vir: zajem zaslona)

Včeraj je pristojni parlamentarni odbor razpravljal o ravnanju predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela in mu na koncu predlagal odstop, stvar pa s tem še ni zaključena. Povezano je z Veselovo pridobitno dejavnostjo v Mednarodni nogometni zvezi (FIFA), za kar je v petih letih poleg redne plače v Sloveniji prejel okoli milijon evrov prihodkov, revizorsko delo pa je opravljal v nasprotju z zakoni. O tem smo poročali v soboto (tukaj).

Včerajšnjo sejo odbora so obstruirale opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB (očitno jim za zakonitost dela ni mar), s seje je odšel tudi Vesel, čeprav tega ne bi smel narediti. Po tem je javnosti predstavljal prazne izgovore, čistega vina pa mu je nalil poslanec Robert Polnar.

Na seji odbora je namreč sodeloval tudi Robert Polnar, član poslanske skupine DeSUS in predsednik Odbora za finance in član Komisije za nadzor javnih financ. V razpravi je povezal vsebino sestanka poslanske skupine DeSUS z njenim predsednikom Karlom Erjavcem 7. decembra in poznejšimi Veselovimi javnimi izjavami.

Zaradi aktualnosti objavljamo magnetogram Polnarjeve razprave v delu, kjer govori o računskem sodišču kot instrumentu za rušenje vlade.

Robert Polnar je povedal:

“Moja razprava bo potekala izključno na podlagi tega, kar sem sam videl in slišal in temu, čemur sem sam prisostvoval. Pri tem sta pomembna dva datuma: 23. oktober 2020 in 7. december 2020.

23. oktobra 2020 smo imeli poslanci poslanske skupine DeSUS sestanek s takrat še kandidatom za predsednika stranke Karlom Erjavcem. Na sestanku smo oblikovali dva sklepa, s katerima smo se soglasno strinjali. Prvi sklep je bil, da stranka ostane v vladajoči koaliciji. Zato, ker je zahtevnost celostnega položaja v državi (epidemiološkega, gospodarskega in socialnega) zahtevna in takšna, da resnično nima nikakršnega smisla menjavati vlado. Drugi sklep pa je bil, zlasti na podlagi izkušenj poslancev, tudi mojih, da je sodelovanje v obstoječi koaliciji v redu. Pri tem je bila izpostavljena velika kooperativnost predsednika vlade in ministrov ter ministric v tej vladi.

5. decembra, mesec in 10 dni kasneje, je bil Erjavec izvoljen za predsednika DeSUS.

7. decembra, dva dni kasneje, je prišel na sestanek s poslansko skupino, kjer je v roku ure in pol po opravljeni razpravi zahteval, da DeSUS takoj, nemudoma, tisti trenutek izstopi iz koalicije.

Šlo je torej za diametralno spremembo stališča izpred 40 dni in samo po sebi se je postavilo vprašanje, kaj je temu vzrok. To vprašanje smo seveda izpostavili in Erjavec je tudi dal nedvoumen odgovor. Ta je temeljil predvsem na ideji, da bo vložena konstruktivna nezaupnica s strani opozicijskih strank, da bo on kandidat za mandatarja na podlagi te konstruktivne nezaupnice in da svoja pričakovanja gradi samo na eno zadevi. To je revizijsko poročilo računskega sodišča o smotrnosti nabav medicinske in zaščitne opreme, ki so potekale v marcu in aprilu 2020.

Na podlagi te njegove trditve smo bili vsi skupaj nekoliko začudeni, on pa jo je podkrepil s tremi tezami. Čudno je bilo, od kod on ve, kaj je napisano v revizijskem poročilu, ki je bilo še tajno.

Toda zelo samozavestno je povedal, da je:

  • 1. teza tega revizijskega poročila popolna kompromitacija ministra Zdravka Počivalška, ki je hkrati tudi predsednik stranke SMC. In da tam piše, da je bila pravilnost in smotrnost nabav te opreme neustrezna.
  • 2. teza je bila, da je kompromitacija ministra, zapisana v revizijskem poročilu računskega sodišča, takšne intenzivnosti, da ga njegovi poslanci v državnem zboru sploh ne bodo mogli več braniti. To pomeni, da obstaja možnost, da bo poslanska skupina SMC naredila preobrat in ne bo več podpirala vlade.

Tretja, najbolj pomembna trditev, s katero je Erjavec utrjeval predlog lastne kandidature za mandatarja: Da bo poročilo računskega sodišča neposredni povod, da bo najmanj polovica poslank in poslancev SMC prestopila na stran Koalicije ustavnega loka (KUL), zagotovila podpise pod konstruktivno nezaupnico in na ta način zagotovila 46 glasov, zato je njegova izvolitev za mandatarja povsem verjetna.

To je bilo izgovorjeno 7. decembra 2020. Pri tem je bilo podkrepljeno še z eno trditvijo Erjavca, in sicer, da bo revizijsko poročilo računskega sodišča prišlo na plano v 10 do 14 dneh. Da bo torej javno objavljeno.

Osebno temu nisem pripisoval nikakršnega pomena. To osebo (Erjavca, op.) absolutno ne jemljem resno in sem se na vse izrečeno zgolj prezirljivo nasmehnil.

Potem pa se je začelo.

Nekaj dni kasneje medijska galama, napihovanje problema in tem tisto, kar se je zgodilo 17. decembra (takrat je Vesel odvzel pooblastila svojemu podpredsedniku).

Če sem takrat še imel nekoliko dvomov, pa morda tudi prepričanje, da se je vendarle zgodil splet naključij, je bilo nato kakršnih koli predstav ali pa samoprevar konec, ko se je javno pojavil predsednik računskega sodišča v medijih. In ko je jasno povedal, da je smoter sodišča, da poročilo izide in se javno objavi pred novim letom. Zato, ker to zahteva poslovna higiena.

To je hudičevo podobno tistemu, kar je 7. decembra na sestanku s poslansko skupino govoril takratni kandidat za mandatarja (Erjavec – op.).

Nastopi predsednika računskega sodišča so bili nekaj, kar me je prepričalo, da je teza, da je računsko sodišče instrumentalizirano v aktualne politične boje vendarle nekaj popolnoma fantastičnega, da tista teza sploh ne drži, ampak da dejansko računsko sodišče preko svojega predsednika (Tomaža Vesela – op. av.) je neposredno vpleteno v aktualne politične boje.

Če sem do konca konkreten, računsko sodišče je instrument rušenja obstoječe vlade.

Celoten posnetek Polnarjeve 14-minutne razprave je objavljen na YouTube in dostopen na naslednji povezavi: Poslanec Polnar o računskem sodišču, kot instrumentu za rušenje vlade. – YouTube

Tomaž Vesel

J. M.