Na Dolenjskem in v Beli krajini je bilo samo letos izdanih 1.128 delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev, od tega 896 državljanom Bosne in Hercegovine in 232 državljanom Hrvaške. Če upoštevamo, da je med nami 4.001 brezposelnih oseb, bi bilo teh v primeru, če bi podjetja na teh mestih zaposlila slovenske državljane, samo 2.873. Če upoštevamo delovna dovoljenja v zadnjih treh letih pa bi bila številka še bistveno nižja.
Na območju Območne službe Novo mesto je bilo konec oktobra 4.001 brezposelnih. Na območju Jugovzhodne Slovenije, kamor poleg Dolenjske in Bele krajine spada še Kočevsko-ribniško območje, je bilo 5.965 brezposelnih. V celotni Sloveniji je bilo 82.993 brezposelnih. Ob tem pa je država precej radodarna, ko gre za izdana dovoljenja za zaposlitev tujih državljanov. Samo v zadnjih treh letih jih je samo na območju Dolenjske in Bele krajine izdala najmanj 1.892.
Podatki nadalje kažejo, da je predvsem zdajšnja vlada zelo zapletla in prepletla pridobivanje podatkov o zaposlovanju tujcev, zato je prava številka še neznanka.
Neprimerljivi podatki
Podatke o delovnih dovoljenjih smo pridobili od Zavoda za zaposlovanje. Ti so nas posebej opozorili, da podatki niso povsem primerljivi. Po sklepu zdajšnje vlade se namreč od 1. septembra 2015 uporablja Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT). Od takrat upravne enote izdajajo enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujcev, na Zavodu za zaposlovanje pa izdajo le soglasje k takšnemu dovoljenju z vidika zaposlovanja.
Zaposlovanje državljanov BiH
Nadalje so spremembe tudi pri zaposlovanju državljanov BiH. To je namreč po novem urejeno na podlagi bilateralnega sporazuma med državama, v skladu s katerim na Zavodu za zaposlovanje izdajo dovoljenje za zaposlitev delavcev iz Bosne in Hercegovine. To delovno dovoljenje pa se upošteva kot soglasje k enotnemu dovoljenju, ki ga za državljane BiH izda slovenska upravna enota.
Zaposlovanje državljanov Hrvaške
Za zaposlitev državljanov Hrvaške, ki je članica EU, pa v Sloveniji velja prehodno obdobje – to pomeni, da delovna dovoljenja za zaposlitev hrvaških državljanov izdajo na Zavodu za zaposlovanje.
Za tujce iz tretjih držav zavod nima podatkov, te urejajo na upravnih enotah
Glede na omenjene spremembe zakonodaje so v tabeli, ki jo objavljamo v nadaljevanju, za leti 2016 in 2017 navedeni le podatki o delovnih dovoljenjih za državljane BiH in Hrvaške, medtem ko se enotno dovoljenje za tujce iz tretjih držav v navedenem obdobju ureja na upravnih enotah. Koliko je teh dodatnih dovoljenj, še raziskujemo.
Dodatno obstaja še odredba za poklice, kjer ni potrebnih nobenih soglasij
To pa še ni vse. V Sloveniji obstaja še Odredba o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela. V teh primerih Zavod za zaposlovanje izdaja soglasje brez preverjanja pogoja, da v evidenci zavoda ni domačih brezposelnih oseb oziroma oseb, ki so glede pavic do zaposlitve izenačeni z državljani Republike Slovenije. Koliko je bilo tovrstnih zaposlitev, prav tako še preverjamo. Podatke o teh dodatnih poklicih smo namreč pridobili iz drugih virov, Zavod za zaposlovanje nas na to ni niti opozoril.
Podatki Zavoda za zaposlovanje o delovnih dovoljenjih za tujce, razlogih in kdo je največji zaposlovalec tujih državljanov
| Izdana delovna dovoljenja v obdobju 2015 – 2017, Območna služba Novo mesto |
| Država | 2015* | 2016 | Januar – Oktober 2017 |
| BELORUSIJA | 1 | ||
| BOSNA IN HERCEGOVINA | 147 | 230 | 896 |
| HRVAŠKA | 77 | 180 | 232 |
| KAZAHSTAN | 2 | ||
| KITAJSKA | 3 | ||
| KOSOVO | 11 | ||
| MAKEDONIJA | 23 | ||
| RUSKA FEDERACIJA | 6 | ||
| SRBIJA | 72 | ||
| UKRAJINA | 12 | ||
| Skupaj | 354 | 410 | 1.128 |
| SKUPAJ v letih od 2015 do oktobra 2017: 1.892 |
Opomba: Podatki za leto 2015 se nanašajo še na Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1). Od 1. septembra 2015 pa se uporablja Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT). Podatki po letih zato niso primerljivi.
Kaj je razlog za ta dovoljenja ob tolikšni stopnji brezposelnosti?
V zadnjem času se je obseg registriranih brezposelnih pri Zavodu precej zmanjšal in glede na to, da delodajalci ne morejo dobiti ustreznih kandidatov s posredovanjem Zavoda, je izpolnjen temeljni pogoj za zaposlovanje tujcev (da v Sloveniji ni ustreznih domačih kandidatov), pojasnjujejo na Zavodu.
Pomemben zaposlovalec tujcev – Revoz
V Zavodu nato nadaljujejo: “Ker je na Dolenjskem Revoz kot eden največjih delodajalcev uvedel nove linije proizvodnje, je za to potreboval tudi bistveno večje število delavcev, ki jih je ob pomanjkanju domačih kandidatov zagotovil tudi z zaposlovanjem tujcev. Povečevanje obsega tujih delavcev ravno tako beležijo na področju prevozništva, predelovalne dejavnosti, gradbeništva idr., kjer so se tudi v preteklosti v največjem obsegu zaposlovali tujci.”
Sicer v zvezi s povečanimi potrebami podjetja po proizvodnem kadru na Zavodu navajajo, da intenzivno sodelujejo z Revozom že od junija 2017 in napotitev primernih delavcev poteka stalno. Primeren kader za to podjetje iščejo na širšem območju, pri čemer poleg Območne službe Novo mesto sodelujejo tudi sosednje območne službe (Sevnica, Ljubljana, Trbovlje …).
O zaposlovanju tujih delavcev v Revozu smo sicer poročali tukaj: revoz-zaposlil-vecje-stevilo-tujih-drzavljanov/
J. M.
