Žužemberk: Novi vrtec je nujen, vendar kje?

Obstoječi vrtec na Jurčičevi ulici v Žužemberku. (foto: MD)

O vrtcih smo v zadnjem času veliko poročali in ugotovili, da je novi vrtec nujno potreben tudi v Žužemberku, s tem se tudi v občini vsi strinjajo. Ne strinjajo pa se z nameravano lokacijo, ki ne izpolnjuje niti najmanjših zakonskih zahtev glede zunanjih igralnih površin na otroka in lokacije zemljišča, na katerem obstaja možnost prisotnosti težkih kovin v zemljini, na kateri se že 40 let igrajo otroci tamkajšnjega vrtca.

Upravna enota Novo mesto je že izdala gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da se bodo otroci, če bo ta različica obveljala, v naslednjih nekaj desetletjih po bližnjih prometnih ulicah hoditi igrati na igrišča osnovne šole, namesto, da bi se igrali na tistih pri vrtcu, saj teh glede na načrtovano lokacijo ne bo dovolj. V Žužemberku se zato sprašujejo, ali je občinsko vodstvo, sledili pa so mu tudi v novomeški upravni enoti, stvari dobro premislilo. Ker gre za občutljivo in zelo pomembno stvar, pa so tu pomembna tudi mnenja staršev otrok zdajšnjih in prihodnjih generacij, ki bodo obiskovali ta vrtec, ne nazadnje pa je velika odgovornost tudi na Svetu staršev vrtca in Svetu šole ter ne nazadnje tudi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Priprave potekajo, vendar v ozkem krogu

Kot kaže, so očitno nekako skrivnostno in v zelo ozkem županovem krogu potekale in še potekajo aktivnosti v zvezi s pripravami na gradnjo novega, dejansko prepotrebnega vrtca v Žužemberku. Potencialni ponudniki se tudi že pripravljajo za oddajo ponudb na javni razpis, nihče od javnosti pa ne ve, koliko bo novi vrtec natančno stal, kakšen bo zunanji izgled, razporeditev notranjih prostorov, kako bo s financiranjem njegove izgradnje in podobno.

Župan Franc Škufca v nekaterih medijih že razglaša, da naj bi se gradnja novega vrtca začela v letu 2018 in v istem letu tudi končala, stala naj bi 1,6 milijona evrov, po njegovi drugi različici naj bi se gradnja začela v letu 2018 in končala v letu 2019, stala naj bi skupaj z opremo 2,5 milijona evrov. Investicija naj bi se financirala iz državnega in občinskega proračuna ter iz EKO sklada.

Denar za izgradnjo ni zagotovljen

Stvari smo preverili in že hiter vpogled v proračuna Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 ter načrt njenih razvojnih programov do leta 2023 razkrije, da v državnem proračunu ni predvidenih sredstev za gradnjo vrtca v Žužemberku. V proračunu Občine Žužemberk pa je v letu 2018 za gradnjo vrtca in izdelavo projektne dokumentacije namenjenih 154.000 evrov, v načrtu razvojnih programov v letu 2019 samo 52.000 evrov in v letu 2020 še 1.100 evrov, kar znese skupno 207.100 evrov. To pa je občutno manj od 2,5 milijona evrov, kolikor naj bi gradnja stala. EKO sklad je v Uradnem listu RS objavil javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občin v gradnjo novih skoraj nič-energijskih stavb splošnega družbenega pomena, v katerem je za kreditiranje za vse občine namenjenih 10 milijonov evrov. Ali bo gradnja novega vrtca v Žužemberku ustrezala gradnji skoraj nič-energijske stavbe, pa bodo v EKO skladu še preverjali na podlagi dokazil, navedenih v pozivu.

Zemljišče ne izpolnjuje pogojev

Preverili smo tudi dostopno projektno dokumentacijo za izgradnjo vrtca in ugotovili, da zemljišče, na katerem naj bi se vrtec gradil, ne izpolnjuje niti najnižjih zakonskih pogojev kar se tiče zunanjih zelenih igralnih površin, to je 15 kvadratnih metrov na otroka. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca namreč določa, da je treba pri izbiri lokacije zemljišča upoštevati, da je na otroka zagotovljenih najmanj 25 kvadratnih metrov zemljišča, izjemoma tudi manj, če so v neposredni bližini vrtca zelene površine, ki jih je mogoče uporabljati za igro, vendar ne manj kot 15 kvadratnih metrov  na otroka. Že to dejstvo pa je dokaz, da predvidena lokacija za gradnjo novega vrtca nikakor ni primerna.

In kako so na občini rešili problem z manjkajočimi zelenimi površinami?

Iz navedb Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žužemberk je razvidno, da zato, ker na obravnavani lokaciji novega vrtca zunanja igralna površina za igro otrok ni normativno predpisane velikosti, bodo otroci vrtca za igro uporabljali tudi zunanje igralne površine Osnovne šole Žužemberk, na naslovu Baragova cesta 1. V Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa pri tem navajajo, da bo pot od vrtca do šole in nazaj potekala po prometno neobremenjenih Jurčičevi ulici, ulici Vrti in Baragovi ulici. Ali so te res prometno neobremenjene, pa je že drugo vprašanje.

Osnovna šola z igriščem, kamor se bodo zaradi pomanjkanja igralnih površin morali hoditi igrati otroci iz vrtca. (foto: MD)

Ni zagotovljenih parkirnih mest

Manjkajo tudi parkirna mesta pri vrtcu, pri tem pa je župan že podpisal soglasje, da bo po načrtih na zemljišču vrtca zagotovljenih 8 parkirnih mest, preostalih 10 parkirnih mest pa bo zagotovljenih na lokaciji Zdravstvenega doma Žužemberk, kjer bo možno parkirati tudi gibalno oviranim uporabnikom vrtca. V zdravstveni postaji pa delujejo tri ambulante splošne medicine in dve zobozdravstveni, patronažna služba in referenčna ambulanta, tako da je že zdaj tam kronično pomanjkanje parkirnih mest. Kaj bo šele potem, če bodo morali tam parkirati še starši, ki bodo otroke pripeljali v vrtec? Lahko rečemo, da bo velika zmeda, če bo ta različica obveljala.

Potrebno pa se je tudi vprašati, ali bo na igriščih pri Osnovni šoli Žužemberk dovolj prostora za izvajanje pouka, igro šolskih otrok, katerim se bodo po sili razmer pridružili tudi otroci iz vrtca in ali bo pot do tja res varna?

Nekaj sto metrov zračne linije od vrtca je vse do leta 1995, ko je šla v stečaj, imela tam proizvodne prostore tudi nekdanja Iskra kondenzatorji, danes je v teh istih prostorih več novih podjetij, ki se ukvarjajo s podobno proizvodnjo. Produkt proizvodnje je tehnična keramika, ki je zmes oksidov težkih kovin, ki se žgejo v pečeh. Po recepturah in patentu pa te zmesi oksidov vsebujejo elemente svinca, titana, kadmija, kositra, mangana, cinka, bizmuta kroma, niklja, antimona, barija, kobalta in stroncija.

Kako je s prisotnostjo težkih kovin?

Na delu Jurčičeve ulice, med vrtcem in proizvodnimi obrati, je bilo v sedemdesetih letih zgrajeno bivalno naselje, v katerem po navedbah domačinov praktično skorajda ni hiše, v kateri vsaj eden od stanovalcev ne bi zbolel za rakom. Ali naj bi bil morda vzrok tej veliki stopnji obolelosti za rakom izpust težkih kovin v zrak, bi morala dokazati posebna neodvisna raziskava ter analiza zraka in tamkajšnje zemljine na prisotnost težkih kovin. Če je veter prinesel težke kovine do bližnjih hiš, naj bi jih vseh teh 40 let prinašal tudi do bližnjega vrtca. Postavlja se torej vprašanje, ali imajo morda tudi v žužemberškem vrtcu težave s prisotnostjo težkih kovin na zunanjih površinah, kjer se in se še bodo igrali otroci, kot so jih imeli v Mežici? Odgovore na številna odprta vprašanja bi morali dati odgovorni na občini, kjer sta župan in po pooblastilu župana tudi direktor občinske uprave podpisovala vso dokumentacijo v zvezi z gradnjo novega vrtca, s katero občinski svet kot najvišji organ odločanja v občini, po naših preverjanjih in navedbah naših virov, ni bil nikoli seznanjen.

Za čas gradnje naj bi otroke iz zdajšnjega vrtca namestili v prvem nadstropju starega dela stavbe Osnovne šole Žužemberk in bližnjem gasilskem domu. Vendar pa pogled pokaže, da so okna v šolski stavbi v slabem stanju, tla in stropi so še leseni, primerno otrokom bi bilo treba preurediti sanitarije, urediti ogrevanje in še kaj, kar zagotovo ne bo poceni in o tem nihče ne govori na glas.

Kako naprej?

Slovenski pregovor pravi: Hiti počasi. V Žužemberku opozarjajo, da bi bilo prav, če bi tudi občina glede gradnje vrtca hitela počasi za dobro otrok sedanjih in prihajajočih generacij. Navajajo, da si je treba vzeti čas in dobro razmisli o vsem, poiskati primerno veliko novo lokacijo za vrtec z dovolj velikimi zunanjimi igralnimi površinami v čistem okolju, da se ne bo treba otrokom naslednja desetletja po prometnih ulicah brez pločnikov hoditi igrati na igrišče pri osnovni šoli. Do zaključka gradnje novega vrtca bi otroci lahko še naprej obiskovali obstoječi vrtec, odpadel bi strošek preureditve starega dela šole in gasilskega doma z njihovo začasno bivanje, po selitvi vrtca na novo lokacijo pa bi lahko občina 3.122 kvadratnih metrov veliko zazidljivo zemljišče starega vrtca prodala za gradnjo več novih stanovanjskih hiš. Gre torej za predlog občanov, o katerem bi veljalo še pravi čas razmisliti, svoje mnenje o tem pa bi morali javno povedati tudi Občinski svet, starši otrok, Svet vrtca, Svet šole in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Ali bo temu tako in kako bodo stvari potekale dalje, bomo spremljali.

J. M.