Zdravniki: “Navedbe, da so bili oskrbovanci v domovih za starejše zapostavljeni, so neresnične in zlonamerne!”

Večje število predstavnikov medicinske stroke, med njimi strokovni svet in vodstvo UKC Ljubljana ter predstavniki drugih bolnišnic, tudi Splošne bolnišnice Novo mesto, v izjavi, ki so jo posredovali javnosti, poudarjajo, da je bila obravnava starostnikov v domovih za starejše med epidemijo covida-19 pravilna, odločitve o napotitvah v bolnišnice pa pretehtane in sprejete v luči največje koristi za oskrbovance. Strinjajo se, naj se opravljeno delo analizira.

Navedbe, da so bili oskrbovanci v domovih v primerjavi z ostalimi prebivalci zapostavljeni, so neresnične in zlonamerne.

V javni izjavi so zapisali, da se strinjajo, da se opravljeno delo analizira in da se opredeli strokovno-etično nesporno načrtovanje zdravstvene obravnave starostnikov in ostalih bolnikov s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi. Na tej osnovi pozivajo k nadaljnjim pripravam na morebitne nove valove epidemije covida-19.

Ob očitku, da naj bi zdravniki odrekali sprejem oskrbovancev v bolnišnice, pa navajajo, da je v primeru blagega poteka covida-19 tako za oskrbovance kot za druge bolnike bolje, da so obravnavani v njim domačem okolju. Zdravljenje v bolnišnici pri starostnikih namreč neredko sproži nepredvidljive psihične težave, ki lahko pomembno dodatno poslabšajo stanje osnovne bolezni. Izpostavljeni so tudi nevarnosti bolnišničnih okužb, zaradi katerih starostniki umirajo pogosteje.

Pljučnice z blažjim potekom se lahko po strokovnih kriterijih obravnavajo v domačem okolju in tudi v primeru covida-19 z blagim potekom ni strokovnih razlogov za napotitev v bolnišnico, poudarjajo.

“Ob pomoči osebja iz zdravstvenih domov in bolnišnic je bilo vsekakor pomembneje okrepiti in dvigniti raven zdravstvene oskrbe v domovih, kot pa iz strokovno neutemeljenih razlogov sprejemati okužene oskrbovance v bolnišnice,” so še zapisali.

Podpisniki navajajo, da bi bila lahko razlog za napotitev oskrbovanca iz doma v bolnišnico potreba po mehanskem predihavanju na oddelku za intenzivno zdravljenje. Vendar se je tu  treba zavedati, da pri starostnikih s sočasnimi kroničnimi boleznimi z mehanskim predihavanjem in intenzivnim zdravljenjem praviloma ne rešujejo življenja, ampak pogosto le podaljšujejo trpljenje.

Celotna izjava je dostopna tukaj

Pod izjavo so podpisani:

  • Strokovni svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana
  • Strokovni svet zdravstvene nege Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana
  • Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana
  • Slovensko združenje za intenzivno medicino
  • Slovensko združenje za urgentno medicino
  • Sekcija za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu
  • Strokovna svetovalna skupina Ministrstva za zdravlje

(po abecednem vrstnem redu)

  • Dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr.med., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije
  • Doc.dr. Primož Gradišek, dr.med., predsednik Slovenskega reanimacijskega sveta, predstojnik centra za intenzivno terapijo Kirurške klinike. Univerzitetni klinični center Ljubljana
  • Prof.dr. Radovan Hojs, dr.med., predsednik Združenja internistov Slovenije, strokovni vodja Klinike za interno medicino, Univerzitetni klinični center Maribor
  • Prof.dr. Matjaž Jereb, dr.med., predsednik Slovenskega združenja za infektologijo, predstojnik enote za intenzivno terapijo Klinike za infekcijske bolezni, Univerzitetni klinični center Ljubljana
  • Boštjan Kersnič, dr.med., predstojnik medicinskega sektorja, Splošna bolnišnica Novo mesto
  • Dr. Marko Kmet, dr.med., predstojnik oddelka za intenzivno medicino, Splošna bolnišnica Novo mesto
  • Mag. Mateja Lopuh, dr.med., državna koordinatorka skupine za paliativno oskrbo
  • Dr. Hugon Možina, dr.med., predstojnik Internistične prve pomoči, Univerzitetni klinični center Ljubljana
  • Doc.dr. Roman Parežnik, dr.med., predsednik etične komisije, Splošna bolnišnica Celje
  • Prof.dr. Matej Podbregar, dr.med., predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino,  Splošna bolnišnica Celje
  • Doc.dr. Peter Radšel, dr.med., koordinator urgentne dejavnosti v času pandemije COVID-19, Univerzitetni klinični center Ljubljana
  • Doc.dr. Matej Strnad, dr.med., predsednik strokovnega sveta za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu

C. R.