Zapletom pri gradnji 3. razvojne osi ni videti konca

(vir: Zajem zaslona, https://www.youtube.com/watch?v=MVBVdwtv7YQ)

Začetek gradnje hitre cestne povezave, imenovane 3. razvojna os – jug, od Novega mesta do Bele krajine oz. slovensko-hrvaške meje, se odmika nenormalno dolgo. Vlada je državni prostorski načrt (DPN) za državno cesto od avtoceste A2 pri Novem mestu do priključka Maline z uredbo sprejela že leta 2012.

Oktobra 2021 je bilo nato pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo prve in druge etape ceste (od priključka Novo mesto vzhod do priključka Osredek). Vendar pa to ni postalo pravnomočno. Sodišče je gradbeno dovoljenje julija 2022 odpravilo.

Na gradbeno dovoljenje so bile vložene tožbe. Doslej smo menili, da sta bili dve (novomeška civilna iniciativa in okoljevarstvena organizacija ROVO). Zdaj pa so nam iz Darsa sporočili, da so bile na Upravno sodišče RS vložene štiri tožbe. Kdo zavlačuje gradnjo prepotrebne hitre ceste in s tem onemogoča razvoj tudi Bele krajine zaenkrat še ni znano. Podatke terjamo prek informacij javnega značaja.

Z Darsa so nam še pojasnili, da je Upravno sodišče RS julija 2022 gradbeno dovoljenje za gradnjo prve in druge etape, kjer gre za dobrih 5 kilometrov dolgo traso do Osredka (s povezovalno cesto do Revoza), odpravilo. 

Vloga se je vrnila na ministrstvo za okolje v ponovni postopek. Dopolnjeno vlogo za gradbeno dovoljenje je DARS nato oddal septembra 2022.

Kdaj bo ministrstvo za okolje izdalo novo gradbeno dovoljenje za gradnjo prve in druge etape 3. razvojne osi (NM vzhod do priključka Osredek)?

Ministrstvo je odgovorilo, da je “trenutno v teku pridobivanje mnenj k dopolnjeni projektni dokumentaciji s strani pristojnih mnenjedajalcev (Agencija RS za okolje, Zavod za varstvo kulturne dediščine in Mestna občina Novo mesto)”.

Ministrstvo, kot upravni organ, pa bo o zahtevku Dars odločilo po pridobitvi mnenj in seznanitvi stranskih udeležencev z dopolnjeno dokumentacijo. Kdaj pričakujejo odločitev, niso pojasnili.

Na podlagi vsega tega je možno upravičeno sklepati, da se gradnja še ne bo začela. Tudi po izdaji novega gradbenega dovoljenja namreč obstajajo možnosti tožb. In bo spet vse na začetku.

Zaenkrat je znano le to, da je bil Državni prostorski načrt pravnomočno sprejet leta 2012, zato ni nikakršnih možnosti njegove spremembe. Ko je državni prostorski načrt sprejet, je trasa (s priključki, objekti in vsem drugim) definirana.

Tako je običajno, v primeru zdajšnje vlade pa so možne tudi drugačne (škodljive) rešitve.

Golobova vlada namreč gradnjam hitrih cest ne namenja posebne pozornosti. Primer je 3. razvojna os na Koroškem, kjer se je s to vlado vse zaustavilo. Glede na nekatere indice naj bi prihajalo tudi do sprememb trase za 3.a razvojno os (od Škofljice do Kočevja in dalje). Za Roberta Goloba pa je tako jasno, da ga zanima zgolj elektrogospodarstvo.

Posledice zavlačevanja pri gradnji 3. razvojne osi jug

Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, nam je že decembra 2021 povedal, da posledice najbolj čuti Bela krajina, saj zaradi obstoječih cestnih povezav (ceste z visokim tveganjem) ni gospodarsko in podjetniško konkurenčna.

Vse občine ob avtocestni povezavi se v zadnjih desetih letih na področju gospodarstva in podjetništva razvijajo, prav tako se bodo z izgradnjo hitre štiripasovne ceste razvijale belokranjske občine in tudi Novo mesto, je dodal. In pojasnil:

“Nova cesta bo pozitivno vplivala na ohranjanje delovnih mest, investicije v nove proizvodno logistične prostore in opremo, razvoj oskrbovalnih verig in konkurenčnosti na zahtevnih tujih trgih.”

“Pričakujem, da bo DARS pričel z gradnjo v prvi polovici leta 2022, saj so vsi mnenjedajalci izdali pozitivno mnenje za gradnjo ceste. Prav tako so na tem odseku izvedene vse druge aktivnosti, tako da se gradnja lahko prične,” je decembra 2021 povedal Kordiš.

Danes vidimo, da smo še daleč od začetka gradnje. Vse to pa se nedvomno dogaja z vednostjo nove vladne koalicije pod vodstvom Roberta Goloba.

Načrtovana trasa 3. razvojne osi:

Vir: Gradivo Vlade RS.

M. D.