Za Levico in del Svobode sovjetski gladomor Ukrajincev v začetku 30. let ni težava

Poslanci stranke Gibanje Svoboda (vir: GS, arhiv)

V državnem zboru so včeraj glasovali o Deklaraciji o spominu na množičen poboj z lakoto – genocid v Ukrajini. Proti so glasovali poslanci Levice in nekateri poslanci Svobode. Nekateri iz stranke Roberta Goloba so se vzdržali, med njimi je bila tudi predsednica državnega zbora in podpredsednica stranke Gibanje Svoboda. Nekatere poslanke iz te stranke pa so ravno v tistih minutah imele pomembnejše opravke.

Z deklaracijo se je državni zbor pridružil skupini več kot 20 držav, ki so gladomor v letih 1932 in 1933 že priznale kot genocid.

Gladomor v Ukrajini po obsegu in tragičnosti pomeni eno največjih humanitarnih katastrof in zločinov proti človečnosti v 20. stoletju, zaradi njega je umrlo med 4,5 in 7 milijonov ljudi, lakota pa je bila neposredna posledica namerne zaplembe žita s strani sovjetske oblasti.  Te so takrat pred mednarodno javnostjo zanikale lakoto in zavrnile mednarodno pomoč. Neresnice o tem pa še danes širi Rusija, da bi pridobila podporo za svojo sedanjo agresijo na Ukrajino.

V včerajšnjem glasovanju o sprejemu Deklaracije o gladomorju v Ukrajini so proti glasovali v stranki Levica. Poleg njih pa še poslanci Gibanja Svoboda: Miroslav Gregorič, Martin Premk in Monika Pekošak.

Urška Klakočar Zupančič, tudi predsednica državnega zbora, in poslanka Mojca Pašek Šetinc ter poslanec Franc Props (vsi Svoboda), so se glasovanja vzdržali.

Poslanke Lena Grgurevič, Alma Intihar in Tamara Vonta pa so imele prav in zgolj v času tega glasovanja očitno bolj nujne opravke. Na glasovanju dve minuti pred tem so bile namreč v dvorani in glasovale, enako 7 minut kasneje. Le v času glasovanja o resoluciji jih ni bilo.

Sprejem deklaracije so predlagali poslanci vladne SD in Svobode Jani Prednik, Predrag Baković in Borut Sajovic.

M. D.