Z julijem se začenja uveljavljati prilagojen makrobonitetni ukrep Banke Slovenije, ki rahlja omejitve kreditiranja potrošnikov in določa novo spodnjo mejo kreditne sposobnosti. Znesek minimalne kreditne sposobnosti je namesto dosedanjih 915 evrov tako po novem 745 evrov.
Če potrošnik preživlja družinskega člana, mu mora po plačilu mesečnih obveznosti še naprej ostati na računu tudi znesek za vzdrževane družinske člane.
Omejitev razmerja med letnim stroškom odplačilevanja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca je medtem po novem postavljena v višini 50 odstotkov ne glede na višino dohodka. Pri izračunu letnega dohodka potrošnika se bodo po novem upoštevali tudi otroški dodatki in nekateri drugi socialno varstveni prejemki.
Po izračunih Banke Slovenije se bo pri potencialnih kreditojemalcih z nizkimi dohodki kreditna sposobnost s temi ukrepi povečala, medtem ko za tiste z višjimi dohodki sprememb praktično ne bo.
Maksimalna anuiteta bo za tistega z neto dohodkom 878 evrov znašala 133 evrov, za tiste z med 1000 in 1500 evrov pa bo okoli 170 evrov. Razlike za tiste, ki imajo več kot 1800 evrov mesečnih dohodkov, praktično ne bo.
Izračuni kažejo, da se bo maksimalna anuiteta za par z neto dohodkom v višini neto povprečne plače in z enim otrokom lahko dvignila s sedanjih 531 evrov na 898 evrov, za par z dvema otrokoma z 257 evrov na 678 evrov, za par s tremi otroki na 521 evrov, za enostarševsko družino z enim otrokom pa s 45 evrov na 262 evrov.
Po ocenah nova pravila ne bodo občutno povečala povpraševanja po kreditih, saj je kreditojemalcev z zelo nizkimi dohodki razmeroma malo.
Nova spodnja meja kreditne sposobnosti po novem temelji na minimalnih življenjskih stroških. Te vsakih šest let izračuna Inštitut za ekonomska raziskovanja. Znesek bodo v Banki Slovenije po potrebi usklajevali s splošno rastjo cen in drugimi dejavniki.
M. D.
