Vlada sprejela poročilo Delovne skupine za obravnavo romske problematike

Fotografija je simbolična. (vir: RIC Novo mesto)

Vlada je včeraj sprejela poročilo Delovne skupine za obravnavo romske problematike, ki je pripravila konkretne predloge za spremembo predpisov. Pristojnim ministrstvom je naložila, da v čim krajšem času pristopijo k pripravi zakonskih sprememb.

Po doslej znanih podatki so rešitve oblikovane predvsem tako, da bodo veljale za vse in ne samo za Rome.

Dr. Anton Olaj, državni sekretar in predsednik Delovne skupine za romsko problematiko (vir: mnz.si)

Delovno skupino vodi dr. Anton Olaj, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, znan tudi kot nekdanji generalni direktor Policijske uprave Novo mesto. Vlada je skupino ustanovila julija, v tem času je ta opravila zelo veliko dela, bila je hitra in učinkovita, navkljub temu, da se nahajamo v času epidemije.

V skupini so poleg predstavnikov ministrstev in pripadnikov romske skupnosti sodelovali tudi župani najbolj izpostavljenih občin: Mestna občina Novo mesto ter občine Kočevje, Črnomelj in Ribnica. Ti so zaradi bogatih izkušenj pri intenzivnem ukvarjanju z izzivi romske tematike prispevali predloge rešitev za ohranjanje romskih etničnih značilnosti, ki bodo koristile tako romski skupnosti kot tudi preostalemu prebivalstvu.

Ministrstva, ki morajo pripraviti spremembe in dopolnitve zakonov so:

  • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
  • Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za notranje zadeve.
  • Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa mora v najkrajšem času sprejeti spremembe in dopolnitve podzakonskih aktov.

Ob ustanovitvi skupine je vlada julija zapisala, da se predvideni ukrepi iz nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje 2017–2021 ne kažejo v pričakovani smeri, na kar argumentirano opozarjajo župani občin iz jugovzhodne Slovenije, Državni zbor Republike Slovenije, Državni svet in Policija.

“V interesu romske skupnosti in preostalega prebivalstva pa je, da se opredelijo pomanjkljivosti oziroma sistemski razlogi, ki onemogočajo uspešnejše doseganje ciljev, ki so navedeni v nacionalnem programu. Zato je vlada za soočanje z navedenimi izzivi izdala odlok, s katerim je ustanovila delovno skupino za obravnavo romske problematike.”

V katero smer bodo šli predlogi sistemskih sprememb na področju romske problematike in kaj pričakuje, da bo drugače, je dr. Anton Olaj, pred časom za portal Moja Dolenjska povedal:

“Kot prvo želim povedati, da smo začetno stanje v delovni skupini, ki ga lahko označim s sintagmo “nič se ne da”, uspešno spremenili v razmišljanje, da “je vse mogoče”. Pri tem so mi v veliki meri pomagali župani, ki so tudi sami najbolj zainteresirani, da pridemo do ustreznih sistemskih sprememb. V nadaljevanju dela pa je bilo zaznati veliko pripravljenost vseh, da prispevajo svoj delež rešitev, pa ne samo v delovni skupini, ampak tudi posameznikov in civilne družbe, za kar jim gre zahvala.

Več mesečno zelo intenzivno delo kaže jasnejše obrise rezultatov, ki so usklajeni na ravni državnih sekretarjev pristojnih ministrstev. So pa rešitve oblikovane predvsem tako, da bodo veljale za vse in ne samo za Rome.

Naj navedem le nekatere:

– Predlagane sistemske spremembe gredo v smeri krepitve zavezanosti staršev za šolanje svojih otrok.

– Neizpolnjevanje teh starševskih dolžnosti bodo imele posledice pri izplačevanju socialnih transferjev.

– Zlorabe socialnih transferjev bodo vplivale na to, da bodo le ti v večji meri izplačevani v funkcionalni obliki (ne v denarju – op.)

– Glede večje zaposljivosti in možnosti lažje integracije v družbo se predvideva, da se bo instrument “javnih del” podaljšal iz dveh let za določene skupine ljudi na 4 leta.

Neupravičeno streljanje v naselju s katerimkoli orožjem bo kaznivo, kar do sedaj v vseh primerih ni bilo.

– Izrekli smo se tudi glede učinkovitih mehanizmov izterjave denarnih kazni in inštituta nadomestnega zapora.

Skratka, zasleduje se cilj, da se vladi decembra predlagajo oblikovane sistemske rešitve, ki bodo v prihodnje zajezile ali vsaj opazno omilile “romsko” problematiko in ustvarile pogoje za varnejše življenje v skupnosti. Se pa razume, da bo potrebno sprejete predloge še ustrezno implementirati v določenih predpisih. Nadejam se, vsaj sedaj tako kaže, da obstaja za to dovolj politične volje.”

Dodajmo, da se nasploh pri obravnavanju problematike v povezavi z romsko populacijo v zdajšnji vladi dogajajo premiki, kakršnih prej nismo poznali. V zadnjem času je bilo pri nekaterih v romskih naseljih izvedenih tudi več hišnih preiskav, zaseženih več predmetov, orožja in tudi mamil.

V neposredni bližini romskega naselja Žabjak, na območju Krajevne skupnosti Bučna vas, v prostorih PGD Kamence, od 8. decembra dalje deluje tudi Policijska pisarna. S tem je policija bližje največjemu romskemu naselju Žabjak v novomeški občini. Kot zanimivost še povejmo, da je v tem romskem naselju med 700 prebivalci zaposlen le en.

J. M.