CSD Kočevje le z nekaj besedami navaja, da socialna problematika na njihovem območju po letu 2012 narašča. Bili so pobudniki za vzpostavitev zavetišča za brezdomce, hkrati pa so se leta 2013 preselili v nove prostore. Za najemnino mesečno plačujejo kar 3.344,82 evra, kar pa se jim očitno ne zdi sporno.
Center za socialno delo (CSD) Kočevje pokriva območje treh občin: Kočevja (s 16.437 prebivalci), Kostela (s 642 prebivalci) in Osilnice (s 431 prebivalci). Skupno je to 17.510 prebivalcev. Pri tem so imeli v letu 2016 na voljo 562.999 evrov prihodkov, ki so jih skoraj v celoti porabili, odhodki so bili manjši le za 251 evrov. Kot je običajno pri CSD-jih, so večino denarja porabili za izplačilo plač. Za plače so dali 453.060 evrov ali 80,5 odstotka vseh odhodkov. Velik del pa so porabili za najemnino za prostore, kjer delujejo.
Letna najemnina 41.121,84 evra
Mesečno namreč za najem prostorov na Ljubljanski cesti 9 plačujejo 3.260,60 evra, na Ljubljanski cesti 7 pa še 84,22 evra. Za najemnino so tako lani plačali mesečno 3.344,82 evra, na letni ravni je to 41.121,84 evra. Na Ljubljanski cesti 9 imajo v najemu 372,64 kvadratnega metra poslovnih površin, na Ljubljanski cesti 7 pa še 26,79 evra, prostori pa so v lasti Občine Kočevje. Skupno je bilo to 399,42 kvadratnih metrov poslovnih površin ali 22,19 kvadratnega metra na zaposlenega. Pri tem ima vsak zaposleni na voljo manj delovne površine kot smo bili tega večinoma navajeni pri ostalih CSD-jih v regiji, kjer je bilo pri nekaterih na voljo tudi po 34 kvadratnih metrov.
18 zaposlenih in za 7,82 odstotka višje plače kot v letu 2015
V CSD Kočevje je bilo lani na podlagi delovnih ur povprečno 18 zaposlenih, od tega je bil en zaposlen prek programa javnih del, za Pomoč Romom pri socializaciji. Povprečna plača vsakega med njimi je bila 1.655 evrov in je bila za 7,82 odstotka višja kot v letu 2015 in tudi za 5,95 odstotka višja od načrtovane. Za primerjavo: zaposleni v sosednjem CSD v Ribnici, na primer, v letu 2016 niso prejemali višjih plač kot v letu 2015.
CSD se je glede na podatke do leta 2013 deloval na naslovu Ljubljanska cesta 25. V poročilu za lani pa navajajo, da imajo od takrat dalje “boljše in uporabnikom bolj dostopne prostore”. In še, da si vsako leto prizadevajo, da nadgrajujejo opremo prostorov. V letu 2016 so, na primer, kupili nove arhivske omare. Do tu vse lepo in prav, vendar pa nikjer ne problematizirajo visoke najemnine. Za kvadratni meter na Ljubljanski cesti 9 plačujejo po 8,75 evra, na Ljubljanski cesti 7 pa 3,14 evra. Najemnina je res da nižja kot v Novem mestu (kjer zasebnemu podjetju plačujejo po 14 evrov) in Črnomlju, kjer so si že pred več kot desetletjem omislili najem celotne hiše in za kar zasebniku plačujejo po 9,30 evra najemnine za kvadratni meter, vendar je tudi to za Kočevje bistveno preveč. Kočevska najemnina v štirih letih namreč presega 164 tisoč evrov, za kar bi si v Kočevju že lahko zgradili ali kupili svoje lastne prostore, pa očitno o tem nihče ne razmišlja.
Zavetišče za brezdomce v župnijskih prostorih
Najemnina pa je problem, o kateri v poslovnem poročilu CSD ni navedenega ničesar. Gre namreč za območje, kjer imajo edini v regiji vzpostavljeno zavetišče za brezdomce. Hvale vredno, vendar to kaže na veliko socialno stisko na tem območju, nedvomno povezane tudi z najvišjo stopnjo brezposelnosti, ta je presegala 22 odstotkov. Na programu brezdomstva sta bili lani prek javnih del sicer dve zaposleni. V poročilu CSD za leto 2016 pa je zapisano, da je zavetišče nastalo na njihovo pobudo, saj so zaznali trend povečevanja števila brezdomcev. Nadalje pravijo, da sta velik posluh za problematiko brezdomstva pokazali Občina Kočevje in Župnija Kočevje, ki je odstopila ustrezen prostor, občina pa prevzela vse stroške in izvedbo adaptacije in opreme prostora.
Zavetišče nudi možnost začasne nastanitve zaradi stiske osebam, ki so ostale brez strehe nad glavo. Pri tem v CSD navajajo naslednje razloge: deložacije, po prestani kazni zapora, različne zasvojenosti, osebe s prepovedjo približevanja in vsakodnevna pomoč pri razreševanju njihovih osebnih stisk, ponovno socialno vključevanje, širjenje socialne mreže in ohranitev stikov s sorodniki, iskanje zaposlitve, urejanje dokumentov, ohranjanje zdravja in pri aktivnem preživljanju prostega časa in druženju. Zavetišče deluje sedem dni v tednu, uporabniki večinoma v zavetišču poleg dnevnih aktivnosti tudi prenočujejo.
V program so vključeni brezdomci, ki živijo na področju Občine Kočevje in so brez strehe nad glavo iz različnih razlogov in občani, ki sicer imajo svoje prebivališče, vendar živijo brezdomski način življenja. Brezdomcem je začasno zagotovljeno bivanje v toplih in urejenih prostorih z možnostjo prenočevanja, prehranjevanja, opravljanja osebne higiene, kar je brezdomcem primarna potreba.
Pomoč Romom
Na programu Pomoč Romom pri socializaciji je bila lani prek javnih del ena zaposlena. Ciljna skupina so predvsem odrasli Romi, vključeni pa so bili tudi otroci in mladostniki. Za učinkovito izvajanje programa so zaposlili pripadnika romske skupnosti z zaključenim usposabljanjem za romskega koordinatorja in s končano II. stopnjo izobrazbe. Na območju Občine Kočevje je sicer več pripadnikov romske skupnosti, ki so zaključili usposabljanje za romskega koordinatorja. Stroške programa pomoči Romom pri socializaciji pokrivamo davkoplačevalci, in sicer 95 % Zavod za zaposlovanje in 5 % Občina Kočevje. Več o romski problematiki v poročilu CSD za leto 2016 ni napisanega.
Število vlog za pravice iz javnih sredstev narašča od leta 2012
Bolj kritični pa so do tega, da jim nova zakonodaja nalaga vedno nove naloge, “ki terjajo velik napor pri opravi vseh nalog, povečuje pa se tudi delež administrativnega dela”. Edina stvar, ki kaže na socialno stanje v občinah Kočevje, Kostel in Osilnica, pa je zapis, da “na področju uveljavljanja pravic iz javnih (davkoplačevalskih) sredstev število vloženih vlog skorajda na vseh pravicah že od leta 2012 narašča”.
To je to, kar smo izvedeli o socialni problematiki na kočevskem območju: da število uveljavljanja pravic že od leta 2012 narašča in da imajo zavetišče za brezdomce. In to, da letno plačujejo 41.121,84 evra najemnine za prostore, v katerih CSD deluje.
CSD Kočevje je bil v takšni obliki kot je zdaj v Poslovni register vpisan leta 1990. Sprva ga je vodila Ana Pevec – Hočevar, od leta 1996 dalje je bila direktorica Danica Feginc (v času od 1. 7. 1996 do 30. 6. 2014 – v njenem času so se tudi preselili), od 1. 7. 2014 dalje pa CSD vodi Katarina Hiti.
S Kočevjem smo zaključili predstavitve delovanja Centrov za socialno delo v naši regiji. Ugotovili smo, da jih večina deluje v najetih prostorih, za kar plačujejo visoke najemnine. O socialni problematiki v občinah smo izvedeli bolj malo. Skupno analizo delovanja vseh CSD v regiji bomo predstavili v naslednjih dneh.
T. H.
