nedelja, 6 oktobra, 2024
Doma Bela krajina Tretja južna razvojna os kot Noetova barka

Tretja južna razvojna os kot Noetova barka

Dars objavil razpis, z deli se mudi, sicer evropski denar lahko pozabimo in in že v začetku najmanj podvojena cena glede na prvotno načrtovani znesek.

(Vir: Prometno-informacijski center za državne ceste)

Družba za avtoceste RS (Dars) je v četrtek objavila javno naročilo za izgradnjo državne hitre ceste 3. razvojne osi – jug, in sicer od priključka avtoceste Ljubljana – Obrežje pri Novem mestu – vzhod do priključka Osredek. Gre za 5,5 kilometra dolg odsek od krožišča pri nakupovalnem centru v Mačkovcu do podjetja Revoz v skupni ocenjeni vrednosti 94,6 milijona evrov (brez davka na dodano vrednost), z davkom 115,4 milijona evrov.

Projekt naj bi bil sofinanciran z evropskimi sredstvi, če bo vlada še lahko ulovila pravico do porabe v iztekajočem se programskem obdobju 2014 do 2020, s podaljšanjem za dve leti.

Dela se naj bi predvidoma začela v prvi polovici leta 2020. Glede na dosedanje obljube, da se bo vse skupaj začelo v prvi polovici leta 2019, pa je tudi iz tega razvidno, da se stvari zamikajo. Iz podatkov Agencije RS za okolje (Arso) pa je tudi razvidno, da Dars še vedno ni pridobil okoljevarstvenega soglasja za izvedbo teh del. To je še vedno v obravnavi, brez tega pa ne bodo mogli začeti z delom, saj je to močno povezano tudi z izdajo gradbenega dovoljenja. Oboje lahko sicer izdajo hkrati.

Ob vsem tem ni nepomembno, da je Dars že 6. junija objavil javni razpis za izvedbo nadaljnjih arheoloških raziskav na arheoloških območjih na 1. in 2. etapi nove prometne povezave. Zavod za

Na podlagi izvedenih predhodnih arheoloških raziskav in izdelanega poročila je Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Novo mesto, namreč postavil dodatne dopolnjene kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstvena mnenja
– za traso in deponijo pri Težki vodi,
– za prestavitev magistralnega plinovoda in
– za gradnjo dveh mostov čez Krko.

Zaradi tega je potrebna izvedba nadaljnjih arheoloških raziskav na arheoloških območjih na 1. in 2. etapi nove prometne povezave, to je na območju, kjer je zdaj razpis.

Zaplete se lahko tudi pri javnem naročilu za izgradnjo, kar je že sicer znana posebnost v Sloveniji. Zaradi morebitnih pritožb ponudnikov se to lahko dodatno precej zavleče. Zadnji primer za to je načrtovana (petletna) gradnja vzhodne cevi v predoru Karavanke v dolžini 3546 metrov slovenskega dela, kjer v Sloveniji ponavljajo razpise, avstrijska stran pa bo svoj del že kmalu končala, da nižje avstrijske cene od doslej znane slovenske niti ne omenjamo.

Vse te zanke so delno v razpis očitno vgradili tudi na Darsu, saj mora biti ponudba za izgradnjo novomeškega dela ceste veljavna do 31. marca 2020. To pomeni, da lahko do takrat pod ponujenimi pogoji sklenejo tudi pogodbo. Če ne bo sklenjena, bo treba razpis ponoviti.

Iz javnega razpisa za novo cesto na območju Novega mesta je tudi razvidno, da bodo dela potekala v dveh sklopih. V prvem sklopu bodo zgradili most čez reko Krko, kolesarski most čez Krko in viadukt. V drugem sklopu pa bodo uredili traso s priključki, deviacijami, ostalimi objekti, prestavili bodo tudi magistralni plinovod.

V razpisni dokumentaciji je določen tudi rok izgradnje, to je 30 mesecev. Spomnimo, da je v dokumentaciji za pridobitev okoljevarstvenega soglasja zapisan predvideni rok izgradnje 50 mesecev.

Kaj natančno načrtujejo za dobrih 115 milijonov evrov?

  1. Sklop 1: Most čez Krko v dolžini 310 m, kolesarski most čez Krko v dolžini 135 m) in viadukt v dolžini 170 m.
  2. Sklop 2: Trasa 1 in 2 etape, od priključka NM – vzhod do priključka Osredek:
  • Hitra cesta dolžine 5,052 km,
  • priključke NM – vzhod, NM Mačkovec, NM Cikava in NM Osredek,
  • rekonstrukcija avtoceste,
  • deviacije kategoriziranih in ne-kategoriziranih cest,
  • kolesarska pot,
  • objekti (nadvozi, podvozi, podhodi, most, oporne in podporne konstrukcije), kot so: most čez Šajser (dolžine 108 m), viadukt dolžine 138 m, 8 nadvozov, 4 podvozi, 4 podhodi in 1 nadhod,
  • oporne in podporne konstrukcije,
  • protihrupna zaščita,
  • prestavitev magistralnega plinovoda,
  • komunalna ureditev,
  • vodnogospodarske ureditve,
  • odvajanja, čiščenja in ponikanja padavinskih voda,
  • krajinska ureditev,
  • odstranitve obstoječih objektov.

Za konec

Načrti za izgradnjo 3. razvojne osi so se začeli že v letu 2004, do jeseni 2008 je bila večina stvari že pripravljena, nato se je ustavilo. Obljube so bile še v letih 2011, 2014 in 2017. Vmes je bil narejen premik z vizualizacijo zgolj še v letu 2012. V naslednjih letih so bile obljube, da bo gradbeno dovoljenje za cesto od Mačkovca do Revoza pripravljeno že spomladi 2018. Zdaj smo avgusta 2019 in tega še ni. Zgrajeno naj bi bilo do leta 2022. V zdajšnjem razpisu Dars še vedno vztraja pri tem letu.

Nadalje naj bi bili v letu 2018 izdelani tudi študija in projektna dokumentacija za cesto od Revoza do Gorjancev – od Osredka preko Pogancev do priključka Maline –, gradnja se naj bi začela leta 2020 in končala 2024. O tem se zaenkrat nič ne govori.

Naslednja faza naj bi bila prostorska umestitev in nadaljnje aktivnosti Maline – Metlika – Črnomelj (jug). Iz protokola, ki so ga oktobra 2017 podpisovali župani s tega območja in takratni minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, je razvidno, da naj bi se marca 2020 začela priprava projektne dokumentacije za ta del v Beli krajini, do Črnomlja. Kdaj se bo začela izgradnja in kdaj bo končana, pa v tem protokolu ni ničesar zapisanega. Nobene besede ni namenjene niti predoru pod Gorjanci.

Morda še zanimivost. V preteklih letih je veljala ocena, da bo izgradnja 3. južne osi v skupni izmeri 21 kilometrov in predorom pod Gorjanci v izmeri 2,3 kilometra stala okoli 350 milijonov evrov. Zdaj je že zgolj 1. del, dolg 5 kilometrov, ocenjen na 115 milijonov evrov. Na podlagi tega in znanega podatka o ponujeni ceni za predor Karavanke tako lahko ocenimo, da bo skupna vrednost del okoli 550 milijonov evrov. Za orientacijo!

Vir: Dars, javno naročilo

J. M.