Slovenske občine so bile lani skupno zadolžene za 922,7 milijona evrov, kar je bilo povprečno 449 evrov na prebivalca. Nominalno je bila z več kot 175 milijoni evrov dolga najbolj zadolžena Ljubljana, vsak prebivalec je bil zadolžen za 642 evrov, to je 43 odstotkov nad povprečjem v državi. Zelo zadolženi sta še občini Maribor in Celje, hkrati pa je Mestna občina Novo mesto s 305 evri dolga na prebivalca najmanj zadolžena mestna občina v državi.
V Sloveniji imamo tudi 12 občin (od 212), ki lani niso imele niti evra dolga. Med njimi ni nobene občine iz Jugovzhodne Slovenije, ki zajema Belo krajino, Dolenjsko in Kočevsko-ribniško območje.
V naši regiji pa imamo tri občine, ki se uvrščajo med najbolj zadolžene v državi, merjeno s kazalnikom dolga na prebivalca. To so občine Šentrupert (s 1391 evri dolga na prebivalca je bila lani na 2. mestu), Kostel je bil s 1227 evri na 4. mestu, Šentjernej pa s 1079 evri na 5. mestu med najbolj zadolženimi občinami na prebivalca v državi.
Na prvem mestu je bila sicer občina Gornji Petrovci, na 3. Solčava in na 6. Litija.
Za Šentrupert je znano, da je bilo v občini v prejšnjih letih veliko prikritega dolga, z zamenjavo župana pa je prišlo tudi do novih odkritij oziroma razkritij. Šentjernej se je zadolževal za investicije, Kostel pa je izredno majhna občina, z majhnim številom prebivalcev, občinski nominalni dolg pa znaša vsega 807.196 evrov, kar pomeni, da stanje ni tako skrb vzbujajoče, kot se morda zdi na prvi pogled.
Kaj pa ostali?
Podatki kažejo, da je zelo zadolžena tudi občina Kočevje, kjer je dolg ob koncu leta 2019 presegal 10,6 milijona evrov ali 669 evrov na prebivalca.
Precej nad povprečjem so zadolžene še občine Žužemberk (924 evrov dolga), Mirna Peč (657 evrov), Trebnje (649 evrov) in Mokronog – Trebelno (616 evrov dolga na prebivalca).
Precej pod povprečjem pa je bila zadolženost v občini Šmarješke Toplice (96 evrov na prebivalca). To je tudi najmanj zadolžena občina v regiji, s tem pa se uvršča tudi med 14 slovenskih občin, kjer dolg na prebivalca znaša manj kot 100 evrov.
Podatki o zadolženosti občin jugovzhodne Slovenije, v evrih:
Namen zadolževanja je različen
Podatki o zadolženosti posamezne občine so pomembni, vendar niso edini kazalnik, ki kažejo na uspešnost in razvoj občine.
Pri zadolževanju je namreč zelo pomemben tudi namen. Ta je lahko za izvrševanje občinskega proračuna (sprotno poravnavanje zatečenih obveznosti), za financiranje investicij, za sofinanciranje investicij iz proračuna Evropske unije, za upravljanje z dolgom občinskega proračuna in za spremembe likvidnostnega kredita v dolgoročni kredit.
Za nekaj zadnjih let je že znano, da so občine bile primorane najemati posojila za investicije, ki so sofinancirane z evropskimi sredstvi. Stvari so torej povezane tudi s črpanjem evropskih sredstev, kjer pa se je v zadnjih letih zelo zatikalo, posebno kritično je bilo to v času vlade Marjana Šarca. Znano je, da so ti iz bruseljskih blagajn počrpali vsega tretjino denarja, ki nam je na voljo v zdajšnji finančni perspektivi 2014-2020. Nominalno to pomeni okoli milijarde od dodeljenih 3 milijard evrov.
Več o tej šlamastiki, nemarnosti in neodgovornosti posameznikov smo poročali tukaj
Dolg slovenskih občin je bil lani večji za 8 odstotkov, dolg na prebivalca pa za 7 odstotkov. Skupna zadolženost občin po letu 2008 se je več kot podvojila, iz 456 na slabih 923 milijonov evrov. Razlog za to je nedvomno tudi v strahovito slabem črpanju denarja iz evropskih skladov v zadnjih letih.
J. M.