So tudi direktorji domov za starejše v spregi s politiko?

(vir: pixabay.com)

V teh dneh odmeva, da Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki jo v bistvu vodijo direktorji različnih domov za starejše, izstopa iz delovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje. Ministrstva to ne preseneča, “predvsem zato, ker je skupnost soodgovorna za nastalo situacijo, saj so vsa leta sooblikovali organizacijo dela in kadrovske normative. Gre za diskreditacijo postopka iskanja skupnih rešitev”. Tako so sinoči na ministrstvu komentirali izstop skupnosti iz delovne skupine.

To pomeni, da namesto, da bi v skupnosti, ki je izdatno financirana z denarjem davkoplačevalcev in denarjem oskrbovancev v domovih za starejše, vsaj zdaj, ko se vsi soočamo s pojavom novega koronavirusa, pomagali pri reševanju zadev in iskanju rešitev – so se raje umaknili.

Pri tem so v skupnosti našli tudi razlog, to je zahevo po umiku okuženih oskrbovancev domov za starejše in ostalih zavodov v ustrezne kapacitete.

Ministrstvo na to odgovarja, da se pri načrtovanju ustreznih ureditev na področju oskrbe starejših ne bodo pogajali, saj morajo vse odločitve imeti strokovno, in ne interesno podlago. Pri tem zagovarjajo rešitve, ki jih predlaga zdravstvena stroka glede širjenja novega koronavirusa in tudi glede premeščanja okuženih oskrbovancev v bolnišnice.

Ministrtvo še poudarja: “Vsak, ki potrebuje bolnišnično obravnavo, jo tudi dobi.”

V skupnosti so začeli opozarjati tudi na kadrovske težave v domovih za starejše. Vendar te niso od včeraj, zdajšnja vlada pa je za reševanje te problematike namenila 30 milijonov evrov.

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je zaposlenih pet strokovnih sodelavcev. Ustanovljena je bila leta 1967, ustanovitelji so domovi za starejše in posebni zavodi.

Najvišji organ skupnosti je skupščina, aprila lani je bila za predsednico skupščine izvoljena Valerija Lekić Poljšak, sicer direktorica Doma starejših občanov Črnomelj.

Za finančno poslovanje skupnosti je tudi dobro poskrbljeno, v času od januarja 2003 do junija 2020 so prejeli kar 6,5 milijona evrov, največji plačnik je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, od koder so prejeli 1,5 milijona evrov proračunskega denarja. Ostali nakazovalci denarja pa so različni domovi za starejše po Sloveniji. (vir: erar)

To pomeni, da denar za svoje delovanje dobivajo od države in domov za starejše, člani njihovih organov so večinoma direktorji domov za starejše. (vir)

Gre seveda za stvari, ki jih je težko razumeti.

Skupnosti doslej ni bilo v javnosti veliko slišati, da bi opozarjali, kako težke in neurejene razmere so v domovih za starejše.

Molčali so tudi, ko je v zadnjih letih izpuhtelo 75 milijonov evrov za različne študije, ne za gradnjo domov, za študije! S tem denarjem bi lahko zgradili najmanj 10 domov za starejše. Tako pa je bil zadnji dom za starejše v Sloveniji zgrajen leta 2007. Šele zdajšnja vlada ima v načrtu izgradnjo najmanj petih novih domov po Sloveniji.

Ali, kot je na Twitterju zapisala državna sekretarka Jelka Godec: “Zdaj, ko se zadeve vendarle urejajo, ko je z zakonom zagotovljenih 30 milijonov evrov za spremembo standardov in normativov v domovih za starejše občane (za nove zaposlitve – op. av.), pa zapuščajo delovno skupino.”

Financiranje Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (vir: Erar):

Največji plačniki na račun skupnosti. (vir: Erar)

J. M.