Dr. Monika Kirbš Rojs je trenutno sekretarka Državnega sveta RS, sicer pa velja za veliko, po oceni mnogih največjo strokovnjakinjo za evropske projekte, kar jih je imela ali ima Slovenija. V prejšnji vladi je bila državna sekretarka vlade za kohezijo, doslej je sodelovala vsakič, ko se je Slovenija z Evropsko komisijo pogajala za dodeljena evropska sredstva. Zdajšnja vlada se je njenemu znanju odrekla, črpanje evropskih sredstev pa je katastrofalno.
Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba nas – državljane in podjetja – mori in obremenjuje z vedno novimi ali višjimi davki, številni so napovedani tudi za leto 2025. Hkrati pa je Sloveniji v Bruslju na voljo na stotine milijonov evrov, ki jih ta vlada ne zna, noče ali pa ne zmore pripeljati v Slovenijo.
Dr. Monika Kirbiš Rojs je več o tem pred kratkim povedala v intervjuju za tednik Demokracija. Del intervjuja objavljamo v nadaljevanju. Ocenjujemo, da gre za pomembno vsebino, če bi aktualna vlada delala, kot bi morala, bi nam bilo vsem marsikaj lažje.
“Črpanje evropskih sredstev tej vladi ne gre, po najnovejših podatkih Evropske komisije je Slovenija na zadnjem mestu. Kaj se dogaja?
Drži, Slovenija je po podatkih Evropske komisije na zadnjem mestu pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Pri sredstvih iz Načrta za okrevanje in odpornost smo na eni tretjini črpanja vseh razpoložljivih sredstev, medtem ko je Hrvaška, na primer, že na dveh tretjinah. Razlogov za to je več, vendar je med najvidnejšimi zagotovo neoperativnost in reformna neambicioznost vlade ter pretirana birokracija, ki resno zavira napredek na številnih področjih.
Hkrati vlada dviguje davke in napoveduje nove, v Bruslju pa denar leži na pladnju, kot temu lahko pogovorno rečemo. Kako to ocenjujete?
Gospodarstveniki poudarjajo, da Slovenija potrebuje stabilno okolje, kjer bodo zakoni veljali dovolj dolgo, da omogočijo dolgoročno načrtovanje aktivnosti. Poleg nenehnih finančnih obremenitev gospodarstvo bremeni tudi pretirana birokratizacija in počasnost postopkov, zlasti pri umeščanju v prostor. Posledično se številna podjetja odločajo za selitev v tujino, kar zmanjšuje prilive v državni proračun.
V kombinaciji s počasnim koriščenjem evropskih sredstev to povzroča znatno škodo, ki se že odraža – in se bojim, da se bo v prihodnje še bolj – v upadanju kakovosti javnih storitev, vključno z zdravstvom in šolstvom.
Zakaj menite, da je temu tako, je razlog v nesposobnosti ekipe na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj?
Težava ni le v ekipi na enem ministrstvu. Ključni problem je, da usposobljeni kadri že leta odhajajo v tujino, gospodarstvo in druge sektorje, medtem ko se ministri na tem resorju prepogosto menjajo. Prav tako je skoraj nemogoče uspešno koordinirati delo dvajsetih ministrstev, ki so vključena v črpanje evropskih sredstev. Potrebovali bi močnega in strateško usmerjenega ministra za področje razvoja države, manjše število vključenih ministrstev ter večjo osebno angažiranost predsednika vlade pri tem pomembnem področju.
Veliki infrastrukturni projekti so se ustavili. Opozorili ste, da se denar preusmerja v projekte s t. i. mehkimi vsebinami. Kako je s tem?
Res je, evropska sredstva so v vseh programih do leta 2029 na voljo v izjemno velikem obsegu.
Žal pa kaže, da do leta 2026 nobeden izmed večjih ključnih infrastrukturnih projektov, zlasti na področju zdravstva, ne bo zaključen zaradi počasnih postopkov in pomanjkljivega napredka. Zaradi tega se sredstva pogosto preusmerjajo na t. i. mehke vsebine, ki jih je mogoče hitreje izkoristiti. Čeprav so tudi te vsebine pomembne, ostaja dejstvo, da to ne more nadomestiti strateškega pomena večjih infrastrukturnih projektov za dolgoročni razvoj države.”
Dodajmo, da resorno ministrstvo vodi Aleksander Jevšek, iz vrst SD, ki se je tudi obdal z na volitvami propadlimi kadri iz SD. Vse skupaj pa vodi v katastrofo.
M. D.