Škandal: Vesel, “kandelaber tranzicijske levice”, izdatno plačan iz nogometa, zlorabil funkcijo predsednika Računskega sodišča RS

Tomaž Vesel, ki letno poleg dobro plačane službe postrani zasluži še okoli četrt milijona evrov, se bi zdaj šel še politiko. (vir: YouTube)

Tomaž Vesel, trenutno v udobni službi predsednika Računskega sodišča RS, kjer je lahko ob službici v žepek pospravil še milijonček, po jutranjem poročanju portala Požareport pa “novi” leader nove politične stranke na levici, je včeraj zlorabil funkcijo predsednika računskega sodišča za obračun in politično samopromocijo.

V urade drugih državnih institucij je poslal osnutek dopisa, pod katerega želi podpise. Vsebino dopisa v celoti objavljamo v okvirju. Prejeli so ga na Komisiji RS za preprečevanje korupcije, v Uradu informacijskega pooblaščenca, v Uradu varuha človekovih pravic in na Ustavnem sodišču RS.

Na Ustavnem sodišču so Veselu že prisolili klofuto. Njegovemu političnemu pamfletu se ne bodo pridružili.

Bojan Požar sicer Vesela imenuje “kandelaber tranzicijske levice”. Več je dostopno tukaj: pozareport.si

Spomnimo. Tomaž Vesel ob redni in dobro plačani službi predsednika računskega sodišča mesečno prejme še dodatnih 20.000 evrov za t. i. popoldansko delo pri Mednarodni nogometni zvezi (Fifi), v štirih letih okoli milijonov evrov.

Za ta bajen zaslužek v Sloveniji ni pridobil potrebnega dovoljenja, štango mu drži prijatelj Aleksander Čeferin. Namesto, da bi se Vesel, tudi dober prijatelj z medijskim tajkunom Martinom Odlazkom, lastnikom številnih medijev, tudi na Dolenjskem, skril in bil srečen, da ga ne odstavijo, se zdaj očitno odpravlja še v politiko. Kot, da si ga kdo želi videti na oblasti!

Politični pamflet, pod katerega želi Vesel podpise, objavljamo v celoti:

“Skupna izjava za javnost

Predstojniki neodvisnih institucij v Republiki Sloveniji z veliko zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se v zadnjem obdobju na naše institucije izvajajo ponavljajoči se pritiski politike, ki se odražajo v neposrednih ter pogosto koordiniranih napadih preko medijev in socialnih omrežij.

Zavedamo se, da obsežnost epidemije predstavlja veliko preizkušnjo za vse državljane in da takšna situacija terja tudi prekomerne napore vseh odločevalcev. Ne glede na to, je mogoče opaziti številne poskuse rušenja demokratične ravni, ki neodvisnim institucijam otežujejo korektno opravljanje pooblastil in rušijo dolgo grajen ugled.

Nadzorniki oblasti pomenijo trdno in močno državo, kar je osnova za zagotavljanje uspešnega družbenega razvoja in mora biti v interesu vseh, predvsem pa je odgovornost politikov, da slednje ščitijo kot ključne gradnike pravnega reda. Politika ustavnih pravic in samostojnih in neodvisnih državnih organov, ki bdimo nad njimi, ne more in ne sme dojemati kot nujno zlo, ampak kot civilizacijsko pridobitev. Nedostojne, nekorektne, interesno motivirane in predvsem neutemeljene kritike lahko zamajajo temelje demokracije, kar je skrajno nevarno početje z negativnimi dolgoročnimi učinki.

Podpisniki skupne izjave se zavedamo, da odločitve, ki jih sprejemamo, pogosto naletijo na nestrinjanje obravnavanih posameznikov ali skupin. Naše odločitve so argumentirane in pravno podprte ne glede na morebitne politične posledice, zato je pavšalno zavračanje ali neupoštevanje odločitev, kot tudi očitanje političnega delovanja izrazito neodgovorno, še zlasti če je pospremljeno z nedostojno kulturo javnega izražanja mnenj.

Prišli smo do točke, ki predstavlja skrajni trenutek za dvig standarda komuniciranja in sodelovanja v državi. S skupno izjavo želimo vplivati na izboljšanje stanja po načelu zgledovanja od zgoraj navzdol, kar lahko močno vpliva na ravnanje ljudi ter njihovo zaupanje v javne institucije.

Ob prihajajoči obletnici dneva državnosti javno pozivamo celoten politični prostor, da sledi že doseženim vrednotam in težnjam k razvoju demokracije v Republiki Sloveniji. Potrebno je umiriti razmere in zagotavljati spoštovanje do institucij, ki predstavljajo imunski sitem države.

Upravičeno smo lahko ponosni na dosedanje delo in z vso odgovornostjo bomo zakonsko opredeljene naloge opravljali tudi v prihodnje. Potrebno pa bo zagotoviti pogoje dela, ki bodo povezovalni in konstruktivni ter bodo učinkovito varovali temeljne pravice, ki so zapisane v Ustavi Republike Slovenije.”

J. M.