Vladajoča koalicija znižuje davke in ustvarjajo pogoje za višje neto plače, vodilni sindikalisti ji napovedujejo vojno: nesodelovanje pri dogovarjanju, splošno stavko in obvestilo Evropski komisiji. Pri tem vpijejo “samo bedaki znižujejo davke, ja kdo pa bo filal proračun?” in zavajajo, da niso bili vključeni v pogovore o davčnih spremembah.
Ministrstvo za finance je dokazalo, da ne govorijo resnice, Slovenija pa je edinstvena država na svetu, kjer sindikati napovedujejo vojno vladi in splošno stavko zato, ker vlada znižuje davke in povečuje neto plače zaposlenih.
Slovenija je po lestvici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) pri obdavčitvi dela nad povprečjem držav. Zato so na finančnem ministrstvu kot glavni ukrep za nižjo obdavčitev dela predlagali višjo splošno olajšavo, vlada je to sprejela. Predlagajo, naj bo splošna olajšava pri plačevanju dohodnine v višini nujno potrebnih stroškov za življenje.
Ministrstvo za finance je zato pripravilo predlog, po katerem se bo neto plača v naslednjih štirih letih postopno zviševala.
Po tem predlogu bo prejemnik povprečne plače:
- v letu 2022 prejel 260 evrov več,
- V letu 2023 bo prejel 520 evrov več,
- leta 2024 bo prejel 780 evrov več in
- leta 2025 že 1000 evrov več, kar pomeni skoraj sto evrov višjo mesečno neto plačo.
V državni proračun se bo nateklo sicer za okoli 100 milijonov evrov manj denarja, kar namerava vlada med drugim nadomestiti z višjo gospodarsko rastjo in optimiziranjem materialnih stroškov in storitev (nižjimi stroški javne uprave).
Pripravili so ali pa so v pripravi še druge spremembe na področju davkov, tudi za davčne olajšave upokojencev. Predlogi davčnih sprememb pa gredo v smer konkurenčnosti gospodarstva, rasti in razvoja gospodarstva, investicij, razbremenitev posameznika in več zaposlenih. Gospodarstvo bodo spodbudili še k dodatnemu investiranju, kar bo pozitivno vplivalo na prihodke. Predlogi zakonov se bodo začeli uporabljati predvidoma s 1. januarjem 2022.
Z razbremenitvijo na področju dohodnine bodo tako pridobila podjetja in posamezniki.
V podjetjih se z možnostjo višjih neto plač ob enakih stroških dela zagotavlja pozitiven vpliv na produktivnost in učinkovitost. Zmanjša se odliv najproduktivnejših kadrov v tujino.
In zdaj smo tu, kjer ni muh. V sindikatih tem predlogom nasprotujejo, v stilu, “kdo bo filal državni proračun”, o čemer smo poročali včeraj.(tukaj)
Pompozno so objavili, da izstopajo iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), to je tripartitnega organa (vlada, delodajalci in predstavniki zaposlenih), kjer se dogovarjajo in usklajujejo o načrtovanih zakonskih spremembah. Domnevno naj bi vlada paket davčne zakonodaje v državni zbor vložila mimo ESS, vlada jim menda ni dovolila sodelovanja pri oblikovanju zakonov.
Sindikalisti ne govorijo resnice, dokaz? Vabilo!
Ministrstvo za finance pa je javno dokazalo, da trditev vodilnih sindikalistov niso točne. Objavili so vabilo za sejo ESS za četrtek, 13. maj 2021, ob 11. uri.
Iz vabila je razvidno, da bo pogajalska skupina obravnavala oziroma usklajevala predloge sprememb davčne zakonodaje. Za to in datum sestanka so se dogovorili že 23. aprila 2021. Z ministrstva za finance so predstavnike sindikatov še prosili, naj jim posredujejo “konkretne in konstruktivne predloge sprememb”.
Vodstva sindikatov, to so Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Branimir Štrukelj, Konfederacija sindikatov javnega sektorja, Jakob Počivavšek, KSS Pergam, Peter Majcen, KS 90, in Evelin Vesenjak, KNSS – Neodvisnost, so tako izpadli povsem neverodostojni.
Napovedana vojna z vlado v stilu petkovih ljubljanskih biciklistov
Portal Siol.net pa je že pred dnevi objavil, da v uredništvu hranijo dopisovanje po elektronski pošti, iz katerega je razvidno, da se sindikati dogovarjajo o splošni stavki oziroma “začetku vojne z vlado”. Splošno stavko naj bi podpirale vse sindikalne centrale, razen Solidarnost in Alternativa.
Kot je razbrati, bi to med drugim pomenilo:
- prekinitev socialnega dialoga na vseh ravneh,
- proteste,
- generalno stavko na vseh ravneh.
V Škandalu pa so zapisali, da so nekateri sindikalni vodje sicer menili, da potrebujejo za odločitev za takšno vojno napoved širši konsenz članstva in ocenjujejo “takšno glasovanje kot preuranjeno”.
Je pa dogajanje pred predsedovanjem Slovenije Evropski uniji (v drugi polovici leta 2021) identično, kot je bilo pred tridesetimi leti. Takrat so, v trenutku, ko je bilo največ dela s pripravami na osamosvojitev, to skušali ovirati s pripravami na generalno stavko in celo stavko policije za 27. junij 1991, so še razkrili v mediju.
In politična pripadnost? Lidija Jerkič se promovira skupaj z vodilnimi v stranki SD, za Branimirja Štruklja pa je znano, da je kandidiral na listi stranke Levica.
M. D.
