Saga o prodaji slovenskih turističnih biserov

(vir: gov.si)

Delež slovenskega turističnega podjetja Sava je bil leta 2016 zasebnemu skladu York s sedežem v Luksemburgu prodan v času vlade Mira Cerarja. Kupili so ga za 27 milijonov evrov. Zdaj pritiskajo, da bi za ta delež iztržili 38 milijonov evrov. Luksemburg evropski levičarji pogosto opisujejo kot davčno oazo, lastniki sklada York niso znani, veliko je možnosti, da za njim stojijo tudi slovenski tranzicijski tajkuni.

Prof. dr. Matej Lahovnik je v teh dneh za Planet TV poudaril, da je podjetje Sava in njegove hotele poslovno zavozil Janez Bohorič, član Foruma 21, ter spomnil, da so Savo Yorku prodale leve vlade. Trenutna vlada s prodajo sklada Madžarom pa nima nič skupnega.

Sklad je, na primer, v preteklih letih odkupil tudi lastništvo v Mladini, Istrabenzu, DZS, Delu Prodaja in Termah Čatež.

Potem ko mu več let ni uspelo, Sklad zdaj svoj 43-odstotni delež v podjetju Sava prodaja madžarskemu skladu Diofa Asset, hkrati pa se na slovenske odločevalce izvajajo številni pritiski, naj uveljavljajo predkupno pravico.

Denar v davčne oaze, kot vedno doslej

Če bodo Slovenski državni holding (SDH), KAD, Modra zavarovalnica ali nekdo četrti v imenu države, skladu York za delež Save odšteli 38 milijonov evrov, bo to samo še nov paket denarja slovenskih davkoplačevalcev, ki bo, ob že desetinah milijard slovenskega državnega premoženja, izpuhtel v davčnih oazah. Tako danes piše Bojan Požar, novinar, urednik in lastnik portala pozareport.si

Povezave Jamnik – Golob

Požar v prispevku piše tudi o sodelovanju med Borutom Jamnikom, direktorjem Modre zavarovalnice (v državni lasti), in Robertu Golobu (GEN-). Obe družbi imata sedež v isti poslovni stavbi, na Dunajski 119 v Ljubljani.

Zdaj, ko je Golob izbranec Milana Kučana in kandidat dela omrežja tranzicijske levice za novega predsednika, omenjena tudi nenehno tičita skupaj.

Imata veliko skupnega, oba sta rojena z zlato žlico v ustih. Golob pa je od Jamnika že prej fotokopiral tudi model zaklenitve upravljanja in vodenja, ki pomeni nekakšno polprivatizacijo državnega podjetja, ko ti vlade praktično nič ne morejo.

Požar še navaja, da Jamnik rovari proti Madžarom šele zdaj, ko ni več član nadzornega sveta NKBM, kjer je še lani zaslužil 100 tisoč evrov. Pri tem ne izbira sredstev, v največji komercialni televiziji mu to uslugo dela kar njegova nekdanja partnerica.

Skratka, pritiski, da nekdo s prodajo deleža v Savi pride do novih milijonov evrov, so izredno veliki. Očitno se jim tudi zelo mudi.

Nekateri se ob tem sprašujejo, ali tranzicijska elita svež denar potrebuje morda celo za volitve?

J. M.