Revnejše občine bodo (očitno) še revnejše in bogate še bogatejše

Slovenija je očitno na poti še večjega razslojevanja med občinami. Vse poti vodijo k bogatim.

Vlada je pripravila spremembe Zakona o financiranju občin, po katerem bodo razlike med revnimi in bogatimi še večje kot doslej. Ob tem so tudi razlike med 12 slovenskimi regijami že zdaj zelo velike, v zadnjih letih se te že tako izrazito povečujejo v prid osrednjeslovenske regije in slovenskega glavnega mesta. Po novem naj bi bilo še slabše. Podeželje očitno ne šteje veliko.

Iz vladnega predloga, o katerem bodo odločali poslanci, je razvidno, da je namen zakonskih sprememb prenos sredstev iz manj poseljenih in slabše razvitih občin v večja in bolj razvita mestna središča. Vse gre namreč v prid gosto naseljenim in razvitejšimi občinam, enakomeren razvoj občin pa je zanemarjen – pozabljen.

Pod vprašajem je tudi financiranje skupnih občinskih uprav. Nekateri župani pa tudi opozarjajo na pomanjkljivo in neenakomerno državno financiranje vzgojno–izobraževalne infrastrukture (vrtcev in šol). Ugotavljajo, da se vlada selektivno dogovarja za projekte le v nekaterih občinah. Zahtevajo, da se ponovno uvede sofinanciranje šolske in predšolske infrastrukture vsem občinam, pod enakimi pogoji, kot je bilo to že v preteklosti. Višina sofinanciranja pa naj se določi glede na indeks razvojne ogroženosti. Predlagajo tudi, da vlada financira plače zaposlenih v vrtcih, enako kot je to že praksa v osnovnih šolah, saj bi le tako bili omogočeni enaki pogoji za vse slovenske otroke.

Klub županov zato poslance poziva, naj vladnega predloga o financiranju občin ne podprejo. Pozivajo tudi, naj vlada zagotovi več denarja za delovanje občin in poskrbi za enakomeren razvoj, ki bo omogočil enake izhodiščne možnosti vsem enako, ne glede na občino, v kateri nekdo prebiva. Ali jim bodo v glasovalnem parlamentarnem ustroju prisluhnili, pa je že drugo vprašanje.

C. R.