Resno okrevanje turizma lahko pričakujemo v roku enega leta po koncu pandemije

Reka Krka (vir: arhiv)

Napovedi o vplivu krize na turizem zaradi širitve koronavirusa so negotove. Okrevanje turizma bo dolgotrajno, nanj pa bo vplivalo veliko dejavnikov, ki trenutno še niti niso znani. Resno okrevanje turizma bo sledilo, ko bo stanje pandemije popolnoma obvladljivo – to lahko pričakujemo v roku 1 leta.

Slovenija bo tudi med tistimi destinacijami, ki bodo čutile velik negativni vpliv. Nahajamo se namreč blizu največjih žarišč virusa in smo država s 75-odstotnim deležem tujih turistov.

To so ugotovitve Slovenske turistične organizacije (STO), kjer tudi ocenjujejo, da bo upad povpraševanja med 60 % in 70 % in to ob predpostavki, da se ukrepi, ki so jih sprejele vlade posameznih držav v regiji, začnejo sproščati z junijem. Predvidevajo celo, da bo upad povpraševanja še večji.

Trenutno je tako zelo pomembno, da turistična podjetja preživijo, ohranijo čim večje število zaposlenih in prilagodijo poslovanje popolnoma novim razmeram.

Slovenska vlada je sicer že sprejela vrsto ukrepov za podporo podjetjem in prebivalstvu, nekateri bolj specifični ukrepi za turizem pa so še v pripravi. Ti bodo zajeti v t. i. tretjem paketu ukrepov.

Slovenski premier Janez Janša je konec minulega tedna evropske voditelje tudi pozval k oblikovanju skupnega koronastandarda v turizmu na ravni Evropske unije (EU).

Izrecno je izpostavil težak položaj turističnega sektorja ter pozval k oblikovanju skupnega koronastandarda za turistične zmogljivosti in storitve na ravni EU, tako da bi se vzpostavilo potrebno zaupanje in s tem omogočilo delovanje te panoge.

Danes pa bodo ministri EU, pristojni za turizem, na videokonferenčnem zasedanju razpravljali o posledicah pandemije novega koronavirusa za ta sektor, ki je zaradi omejitev potovanj eden najbolj prizadetih. Med najbolj prizadetimi evropskimi državami zaradi krize bodo po ocenah Svetovnega potovalnega in turističnega sveta (WTTC) sicer Nemčija, Italija, Velika Britanja, Francija in Ruska federacija. To so tudi ključni tuji trgi slovenskega turizma. Omenjajo še Španijo, Grčijo in Hrvaško.

Turizem, ki je v pandemiji izkusil hiter in strm padec povpraševanja ter porast brezposelnosti, v EU zaposluje okoli 14 milijonov ljudi. V Grčiji in na Hrvaškem turizem ustvari okoli 20 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), v Italiji okoli 13 odstotkov, v Španiji in Sloveniji pa okoli 12 odstotkov BDP-ja.

Turizem je zelo pomembna panoga za Belo krajino, Dolenjsko in Kočevsko-ribniško območje, zato je reševanje te dejavnosti zelo pomembno tudi za nas. Od tega so namreč odvisna številna delovna mesta, pri tem ne smemo pozabiti tudi na spremljajoče dejavnosti.

J. M.