Premier Janša v sinočnji pogovorni oddaji o aktualnih temah

Predsednik vlade Janez Janša gost pogovorne oddaje | Avtor Kabinet predsednika vlade

Predsednik vlade Janez Janša je sinoči v pogovorni oddaji na Nova24TV govoril o aktualnih notranje-političnih temah. Uvodoma je v pogovoru z voditeljem oddaje Borisom Tomašičem spregovoril o preteklem letu, ki ga je zaznamovala epidemija covida-19 in predsedovanje Slovenije Svetu EU.

Dejal je, da je bil covid-19 zaradi prenizke precepljenosti v tem letu še vedno problem, vendar bistveno manjši, predvsem zaradi visoke precepljenosti v domovih za starejše.

Kljub epidemiji je vlada od letošnjega septembra obiskala osem slovenskih statističnih regij in namenila veliko časa konkretnemu reševanju problemov ljudi, občin, gospodarstva in institucij.

“Razrešili smo na stotine, tisoče, konkretnih odprtih vprašanj, ki jih sicer ne bi, ker iz Ljubljane se ne vidi povsod.”

O medijih: Mediji so za to, da poročajo o problemih, niso pa zato, da poročajo samo o problemih in še manj za to, da jih delajo. Takšne enostranskosti, kot je v Sloveniji, ni nikjer drugje.

Delo vlade: Rezultate te vlade je možno primerjati z rezultati vlad v zadnjih desetih letih, pokažejo se velike razlike na področjih novih kapacitet v domovih za ostarele, obvoznicah, razvojnih načrtih, investicijah, reševanju konkretnih problemov, ljudi in občin ter višjih povprečnin občine zato, da so lahko reševale konkretne težave ljudi.

Državni zbor: Koalicija v državnem zboru nima večina, ima 38 glasov, zato je treba za vsako konkretno odločitev prepričati poslance narodnosti ter poslance nekaterih bolj konstruktivnih opozicijskih strank. “In to nam v veliki meri uspeva, zato ker dejansko delamo za ljudi.”

KUL nasprotuje dvigu plač in zakonu o dolgotrajni oskrbi: Zanj je eno večjih presenečenj to, da opozicija iz vrst KUL (SD, LMŠ, Levica, SAB in Nepovezani) nasprotuje dvigu neto plač in Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki ga v Sloveniji nujno potrebuje 100.000 ljudi.

Skrb za paravojsko na Metelkovi: Pojasnil je, da bo šlo za izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi približno toliko denarja, kot ga leve vlade preko različnih kanalov namenijo za propagando in financiranje svojih “paravojsk na Metelkovi 6 in raznoraznih paravladnih organizacij”.

Če bi bila situacija obratna in bi SDS nasprotovala takšnim predlogom, ne bi preživeli niti en dan, takšen stampedo bi bil, je še dejal. In tu se prav tako kaže vpliv odvisnih medijev.

Opozicijo je strah, da bi se denar namenil za ljudi in ne za njihovo paravojsko ter za bes, da lahko manjšinska vlada, ki se mora pogajati za večino, sprejme zakon, ki ga leva vlada ni bila sposobna sprejeti, ko so imeli dvotretjinsko večino.

“Ob tem se izkaže, da ne gre za to, da oni to niso mogli narediti, izglasovati ali pa da niso znali, gre za to, da niso hoteli. Ker, ko denar razporediš, potem je tistim, ki so ga ustvarjali, ki ga dejansko potrebujejo, teže vzeti in prerazporediti na Metelkovo 6.”

Sodstvo: Opozoril je na izjavo župana Jankovića na zagrebški televiziji, da se ne boji, da bo kdaj obsojen in poslan v zapor, ker je vedno nasprotoval Slovenski demokratski stranki in Janezu Janši.

Sindikati: Opozoril je tudi na politično instrumentalizacijo slovenskih sindikatov in izjavo Lidije Jerkič, ki je dejala, da sindikat nasprotuje dvigu neto plače, da ona tega sicer ne zna razložiti, ampak je vseeno proti, ter na Branimirja Štruklja, predsednika sindikata SVIZ-a.

“Seveda se to ne da pojasniti z vidika smotra, zaradi katerega sindikati obstajajo, to se da pojasniti samo s tem, da se gospa sestaja z Lukom Mescem, pa Tanjo Fajon in da skupaj delajo vse, da bi vlada padla in da delavci ne bi dobili večje plače.”

Demografski sklad: Zakon je pripravljen, da bo, če bo zagotovljena večina, izglasovan v tem mandatu sicer pa čez eno leto.

Predsedovanje Svetu EU: Slovenija je morala z manj administracije opraviti enako delo kot večje države. Slovenija je zaključila več dosjejev kot Nemci, ki so predsedovali pred tem.

Največji uspeh: Politično najpomembnejše je bilo soglasje vseh 27 držav glede situacije v Afganistanu, da bo EU pomagala tistim, ki so neposredno ogroženi zato, ker so pomagali v času Natove operacije v Afganistanu, ne bo pa Evropa odpirala humanitarnih koridorjev za vse, ki hočejo iz Afganistana v Evropo, tako kot se je to zgodilo leta 2015 po vojni v Siriji.

“Zaradi tega na naših mejah nimamo takšnih situacij kot smo jih imeli leta 2015. Na tej podlagi je kasneje tudi Poljska lahko zavzela stališče do ilegalnega migrantskega vala iz Belorusije.

Delegirani tožilci: Nekatere države pri tem projektu EU sodelujejo, druge, kot npr. Danska in Švedska, pa ne in, da zaradi tega pri njih ni bilo nikakršnega kričanja.

Iz Slovenije je bil v preteklosti v Haag poslan tožilec, ki je zavrnil Iran NLB zadevo, pri kateri je bilo opranih skoraj dve milijardi ameriških dolarjev iranskega ilegalnega denarja za terorizem.

Zaradi tega je bil v Sloveniji takšen interes, da se pošlje točno določene ljudi, ki bodo preiskovali ta dejanja in bodo stvari pod kontrolo.

Afera Masleša: To, kar se dogaja, je mogoče le v okolju, kjer je sodstvo popolnoma odvisno od mehanizmov globoke države.

“Sodstvo, kakršnega imamo danes, je v Sloveniji eden od ključnih generatorjev krivic, uničevalcev usod, življenj, tudi povzročitev mnogih nesreč, osebnih tragedij in upam, da bo prišel čas, ko bodo tisti, ki so ta monstrum spravili na noge, odgovarjali.”

O ustavnem in vrhovnem sodišču: Govoril je tudi o odločitvi Ustavnega sodišča, ki je zamrznilo uvedbo pogoja PC v javni upravi, in o odločitvi Vrhovnega sodišča, da se nekoga, ki v zaprtih javnih prostorih ne upošteva ukrepov, ne more kaznovati.

Interes za cepljenje se je po tem zmanjšal, krivulja novih okužb se je povzpela.

Leto 2022: Za leto, ki prihaja, in bo hkrati tudi super volilno leto, pa je dejal, da ima vlada do volitev še veliko dela, da bo med drugim obiskala še tri regije. Skupno bo v dveh letih obiskala vseh 12 statističnih regij in rešila na stotine konkretnih problemov.

Do volitev bo naredila še veliko in za naslednji mandat že natančno ve, v kaj je še potrebno vlagati, kje je treba popraviti investicijske krivice iz preteklosti in, kje so tiste točke, kjer se lahko pospeši razvoj.

Realna Slovenija obstaja in deluje, zaradi nje imamo nadpovprečno gospodarsko rast, zgodovinsko visoko zaposlenost. Da zaradi nje toliko več ljudi lahko poskrbi zase, manj je socialnih transferjev, več ljudi vplačuje v pokojninsko in zdravstveno blagajno, več se ustvari in zato se lahko več investira v skupno dobro.

Pogovor je zaključil z besedami, da je napredek možen samo s sodelovanjem, iskanjem skupnih interesov in ne izključevanjem, ki ga poudarja koalicija Kul.

Volivce je pozval, da pred odločitvijo na volitvah primerjajo številke, dosežke, realno stanje: svojo plačo, dodatke, pokojnino. Dejal je, da smo padec iz lanskega leta že nadoknadili in, da imamo vse razloge za to, da v prihodnost gledamo optimistično.

Vsem je zaželel blagoslovljen Božič, vesele božične praznike ter ponosno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti.

M. D.