Premier Janša na dogodku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji: Brez gospodarskega okrevanja ne bo dobre prihodnosti in stabilizacije, slovensko gospodarstvo je zdravo

Predsednik vlade Janez Janša gost AmCham Poslovnega zajtrka (Avtor: Kabinet predsednika vlade)

Predsednik vlade Janez Janša se je danes zjutraj udeležil AmCham poslovnega zajtrka, to je dogodka Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham Slovenija), ki je potekal v Unionski dvorani GH Union v Ljubljani. 

Ob koncu pogovora je slovenski predsednik vlade požel velik aplavz udeležencev. Znani novinar Bojan Požar je na Twitterju zapisal, da pri tem ni šlo zgolj za vljudnost, ampak za dokaz zaupanja poslovnežev v zdajšnjo vlado.

V pogovoru s slovenskim predsednikom vlade so udeleženci spregovorili o strateškem pogledu na gospodarstvo in priložnosti za razvoj, o ključnih izzivih in pomembnih reformah za Slovenijo, o Sloveniji in njeni vlogi v EU, tudi v luči predsedovanja Svetu EU. V pogovoru so se dotaknili tudi transatlantskega sodelovanja.

Premier Janša je odgovoril tudi na vprašanje, zakaj danes kljub večjemu številu potrjenih okužb z novim koronavirusom ni tako ostrih ukrepov kot spomladi v prvem valu epidemije.

Povedal je, da so bila vladna navodila oblikovana na način, da je tam, kjer so lahko proces organizirali v skladu z novimi razmerami, delo potekalo normalno.

Slovenija pa je bila tudi ena izmed redkih držav, ki ni grobo zaustavljala industrije v pomladanskem času epidemije. Povsod, kjer so se lahko organizirali v skladu z novimi razmerami, je delo potekalo normalno in zaradi tega so ekonomske posledice epidemije v Sloveniji vsaj za kakšen odstotek blažje kot v povprečju v Evropi, je dejal premier. Ob tem je poudaril, da je v prvih šestih mesecih izvoz padel le za nekaj odstotkov, izvoz pa je zelo velik generator bruto domačega proizvoda (BDP).

V pogovoru je predsednik vlade opozoril, da so pretekle leve vlade pri dejanskih problemih obupale in imele raje medsebojno politično vojno. Sedanja vlada se trudi, da bi zaveze iz koalicijske pogodbe uresničili, saj hočejo zlomiti miselnost, da se v Sloveniji išče samo težave in ne da nič narediti.

Osrednji točki koalicijske pogodbe predstavljata debirokratizacija in decentralizacija Slovenije. “Mi iščemo rešitve in kako nekaj narediti,” je še poudaril Janša.

“Tretjič vodim vlado, a žal administracija, ki smo jo dobili v roke marca letos, je najslabša doslej v povprečju, celo slabša od tiste, ki smo jo kot Demosova vlada podedovali. Zakaj? Ker se je vodila politika, ko se je v tem sektorju funkcioniranja države uveljavila uravnilovka,” je dejal premier in nadaljeval, da je prva vlada Janeza Janše načrtno izobraževala mlade v okviru predsedovanja EU, ki pa so nato odšli v tujino, saj so bili preveč konkurenčni za naše okolje.

Ključno reševanje debirokratizacije in decentralizacije

Ob drugem valu epidemije koronavirusa je Janša opozoril na neupoštevanje vodilnih zdravstvenih strokovnjakov in vladnih odlokov.

Težave bi bi bile precej manjše, če bi si državljani naložili aplikacijo #OstaniZdrav in bi se ukrepi dosledno upoštevali. Namesto tega se je vsak ukrep vlade prikazoval kot škodoželjen.

Na vprašanja, zakaj ob večjem številu okuženih še ni razglašena epidemija, je pojasnil, da kritična številka ni število okuženih, ampak število zasedenih bolniških postelj. ” Kritična meja so kapacitete slovenskega zdravstva,” je dejal Janša in dodal, da so v tem trenutku zadeve obvladljive.

V nadaljevanju je še poudaril, da smo “ena prvih držav v Evropi, ki je izdelala model, kakšni bodo načrt in ukrepi za naprej, glede na dogajanja, tako da bodo stvari bolj predvidljive.” Ob tem je javno predstavitev načrtov napovedal v kratkem.

Opozoril je tudi na pomembnost zasebnih vlaganj. Praksa kaže, da se ob neposrednem interesu zasebnega vlagatelja projekti izpeljejo bolj racionalno in hitreje ter dosežejo svoj namen. Janša opozarja, da si njegova vlada ne prizadeva, da se denar pridobljen na evropskih sredstev zanemari ter se to kasneje vidi na grafikonih. Cilj sedanje vlade je, “da se evropska sredstva investirajo produktivno”.

Vlada ustanovila Demografski sklad, o katerem se v Sloveniji govori že 15 let

Sedanja vladi je uspelo ustanoviti tudi Demografski sklad. Ustanovitev tega pomeni po besedah Janše zagotovitev okvirja, da državno premoženje ne bo kopnelo “in bo sklad transparentno deloval. O demografskem skladu govorimo že 15 let, sedaj pa smo prvič prišli do dogovora, da se to poenostavi, racionalizira in naredi transparentno”.

Ob koncu srečanje se je dotaknil odnosov med Evropsko unijo in ZDA. Za EU Janša meni, da po vseh šokih, ki smo jo doživeli, nujno potrebna stabilizacija. Zato je slovenska vlada v začetku spomladi s pomočjo Nemčije in Portugalske zapisala dve prioriteti, “to je izdelavo strateškega načrta za obrambo pred pandemijo in obrambo pred kibernetskimi napadi.”

Za Janšo EU in ZDA predstavljajo celoto v vrednotnem in gospodarskem smislu. Slovenija bo še vedno tesna gospodarska in vojaška zaveznica ZDA. To je potrdil tudi prihod ameriškega sekretarja za zunanje zadeve Mike Pompea v Slovenijo po 23 letih. Janša je ob koncu dejal, da se “tudi naše zavezništvo v Zvezi Nato jemlje resno.” 

Premier je ob zaključku pogovora še dejal, da je vlada, kadarkoli jo je vodil, opoziciji vedno ponudila priložnost za sodelovanje. “Nikoli nismo nikogar izključevali,” je spomnil.

Celoten zapis je na voljo tukaj 

M. D.