Obstajajo vsi pogoji za izredno uskladitev pokojnin

Robert Golob, predsednik stranke Gibanje Svoboda in predsednik Vlade RS, (vir: Twitter)

Zdajšnja vlada upokojencem ne namenja nobene pozornosti. Upokojensko problematiko, podobno kot družinsko in invalidsko, je premier Robert Golob prepustil stranki Levica, ki jo vodi Luka Mesec, s tem pa je Golob prvi odgovoren za stanje, kot smo mu na področju pokojnin in več kot 10-odstotnem višanju stroškov oskrbnin v domovih za starejše (s 1. oktobrom) priča v tem trenutku.  

Po Zakonu o invalidsko pokojninskem zavarovanju (430. člen ZPIZ-2) so izpolnjeni vsi pogoji za izredno uskladitev pokojnin v letu 2022. Svet ZPIZ je vladi tudi predlagal tovrstno povišanje, vendar se ta na to ne odziva.

Smo pa bili včeraj priča “vesoljnim” sporočilom, da je vlada upokojencem zvišala letni dodatek. V letu 2023 bodo prejeli 5 evrov več “kot lansko leto”.

Svet zavoda ZPIZ in razlogi za izredno uskladitev

Svet zavoda ZPIZ je na seji 22. septembra sprejel sklep, s katerim vlado poziva k izvedbi letošnje izredne uskladitve pokojnin, odstotkovno v okviru razpoložljivih javnofinančnih sredstev, pri čemer se naj upošteva manjkajoči 1 odstotek uskladitve pri upokojenih do vključno leta 2011.

ZPIZ je svoj predlog utemeljil z naslednjim:

Po podatkih Statističnega urada RS je realna rast bruto družbenega proizvoda (BDP) v preteklem koledarskem letu znašala 8,2 %, zato je izpolnjen osnovni pogoj za izredno uskladitev pokojnin v letu 2022. Temeljni namen osmega odstavka 430. člena ZPIZ-2 je v tem, da se izredna uskladitev izvede v primeru, ko redna uskladitev, kljub pozitivni gospodarski rasti in ostalim pozitivnim makroekonomskim kazalcem, ni bila izvedena ali pa je bila v primerjavi z navedenimi ekonomskimi kazalci izvedena v relativno nižji višini.

Namen navedene določbe je namreč v tem, da se varuje dohodkovni položaj upokojencev v situaciji, ko višina redne uskladitve v koledarskem letu ne odraža dejanskih pozitivnih trendov v gospodarstvu v preteklem letu oziroma, ko so gibanja cen življenjskih potrebščin izrazito višja od rasti najnižje pokojninske osnove.

V ZPIZ so še pojasnili, da vsak odstotek uskladitve pokojnin na letni ravni pomeni 64 milijonov evrov, pri čemer bi 4,4 odstotna uskladitev pomenila 282 milijonov evrov na letni ravni.

Ob tem spomnimo, da so predstavniki vlade v četrtek parafirali dogovor o povišanju plač in nekaterih drugih prejemkov za javni sektor. Sporočili so, da je paket vreden 611 milijonov evrov (od 1. oktobra 2022 in za leto 2023).

Se pravi: 611 milijonov evrov za javni sektor in 282 milijonov evrov za upokojence. Slednjega Robert Golob v proračunskih dokumentih ne najde, čeprav je odhodke v letih 2022 in 2023 spravil na višine, ob katerih boli glava.

Domovi za starejše občane v teh dneh dražijo tudi oskrbnine, več o tem bomo še poročali.

  • Avgusta je bilo v Sloveniji 627.888 uživalcev pokojnin.
  • Povprečna starostna neto pokojnina je bila 777,44 evra, invalidska 604,19 evra.
  • Zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo je bila 654,75 evra, zagotovljena invalidska 409,70 evra.
  • Kmečka pokojnina je bila 301,11 evra. Kmečka borčevska je bila dvakrat višja: 602,21 evra.
  • Najnižja pokojnina je bila 294,78 evra.
  • Najvišja izplačana pokojnina je bila 3.367,37 evra.

Vir: ZPIZ

J. M.