Občine zbrale dovolj podpisov za vložitev paketa zakonov za reševanje romske problematike v državni zbor

Stojnica na Novem trgu (pri Pošti) v Novem mestu. Gospa obiskovalcu pojasnjuje postopek podpisa. (foto: MD)

11 občinam iz jugovzhodne Slovenije in Posavja je uspelo zbrati potrebnih 5000 podpisov za vložitev paketa sprememb zakonov za urejanje romske problematike v državni zbor. Z zbiranjem bodo vseeno nadaljevali do roka, ki je na voljo, do vključno 14. julija, so sporočili.

Zastopniki pobude tiste, ki podpirajo sprejem predlaganih zakonskih sprememb, pozivajo, naj svoj podpis še oddajo, kar je mogoče storiti na upravnih enotah ali preko spletnega portala e-Uprava. “Vsaka izražena oziroma pravilno oddana podpora je namreč dejanje neposredne demokracije, zato je pomembno, da državljani izkoristijo možnosti, ki so jim omogočene v zakonodajnih postopkih,” so zapisali.

Župani občin Novo mesto, Krško, Brežice, Kočevje, Škocjan, Semič, Metlika, Črnomelj, Ribnica, Trebnje in Šentjernej so paket zakonskih sprememb, s katerim želijo zaradi poslabševanja razmer zaščititi predvsem romske otroke, oblikovali lani jeseni. Poslali so ga v državni zbor v upanju, da ga bo posvojila in v zakonodajni postopek vložila katera od poslanskih skupin. Ker se to ni zgodilo, so občine začele same zbirati potrebnih 5000 podpisov za vložitev zakonov v državni zbor.

Oblikovali so paket sprememb in dopolnitev petih zakonov, podpise zbirajo za štiri izmed njih – predloge sprememb oz. dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o urejanju trga dela ter zakona o voznikih. Za predlog sprememb zakona o varstvu javnega reda in miru, ki so jih prav tako pripravili, podpisov ne zbirajo, saj naj bi neuradno imeli zagotovilo, da bo njihov predlog upoštevan v enem izmed drugih postopkov, ki teče v DZ.

S spremembami socialne zakonodaje predlagajo, da bi se otroški dodatek v primerih, ko starši otroka po 15. letu ne vključijo v nadaljnje šolanje, zmanjšal za tretjino, ter da se v primeru, da otrok ne obiskuje osnovne šole in da imajo starši zapadli dolg do javnih institucij, denarno socialno pomoč izplačuje v naravi.

S spremembami zakona o trgu dela želijo spodbuditi interes za vključevanje v delo tistih, ki imajo status brezposelne osebe. Hkrati predlagajo, da se javna dela na področju ranljivih skupin z dveh podaljša na štiri leta. S spremembami zakona o voznikih želijo določiti, da sta za pristop k opravljanju vozniškega izpita nujna devetletno obiskovanje osnovne šole in zaključen sedmi razred.

A. V.