Slovenija ima v letih od 2014 do 2020 v Bruslju zagotovljenih 3,068 milijarde evrov nepovratnega evropskega denarja. Do konca leta 2018 je trem vladam (pod vodstvom Alenke Bratušek, Mira Cerarja in Marjana Šarca) uspelo počrpati manj kot četrtino, to je 24,2 odstotka tega denarja.
Slovenija je med 28 državami članicami EU šesta najslabša pri črpanju državi dodeljenega denarja.
Nič boljše ni letos, do konca septembra je Slovenija črpala 26,4 odstotka denarja (dobrih 809 milijonov evrov), kar je le 2,2 odstotne točke več kot ob koncu lanskega leta. To je na oktobrski seji državnega zbora ob odgovarjanju na poslanska vprašanja povedal Marjan Šarec, črpanje in zadnja mesta v EU je označil »za uspeh«. Mimogrede, o črpanju in neučinkovitosti vlade pri tem bo vladni predsednik odgovarjal tudi danes, na novo poslansko vprašanje.
V Bruslju tako leži več kot 2,2 milijarde evrov, ki jih zadnje slovenske vlade ne znajo, ne zmorejo ali pa nočejo izkoristiti.
Hkrati dodajmo, da v vladi Marjana Šarca trenutno sploh nimamo ministra za črpanje evropskih sredstev. Po koalicijskem sporazumu to mesto pripada stranki SAB, ki jo vodi Alenka Bratušek, že dva njena ministra pa sta pobegnila s tega mesta. Zdaj to ministrstvo začasno vodi kar Bratuškova sama. Ob tem je t. i. redna ministrica za infrastrukturo, že dlje časa pa tudi ministrica za razvoj in črpanje evropskih sredstev. To je dvojna ministrica, na obeh mestih pa povsem neučinkovita.
Ob tem pa se v slovenskih občinah soočajo z velikimi težavami pri pokrivanju stroškov investicij, ki jih že izvajajo ali pa so te pripravljene za izvedbo, pa nimajo pokritih finančnih konstrukcij – zagotovljenega denarja za svoje projekte.
Preverili smo stanje za Novo mesto
Eden od novomeških svetnikov je že sredi julija na občinsko upravo naslovil svetniško vprašanje o tem, kateri projekti so bili v letih od 2015 do junija 2019 sofinancirani s strani EU. Konkretno, zanimalo ga je, koliko denarja in za katere projekte je Novo mesto prejelo denar iz evropskih skladov.
Iz odgovora občinske službe je razvidno, da je občina v štirih letih in pol iz EU prejela vsega 11,38 milijona evrov. Za primerjavo, občinski letni proračun je okoli 49 milijonov evrov. Pri tem so največ denarja prejeli za hidravlične izboljšave vodovodnega sistema.
Preglednica projektov, sofinanciranih iz EU sredstev, v letih od 2015 do junija 2019
Ker je občina doslej navajala, da so izvajali več projektov, ki so sofinancirani z eu-sredstvi, med drugim tudi obnovo Glavnega trga in lani tudi izgradnjo vrtca Videk v Bršljinu, smo občino vprašali, koliko denarja in za katere projekte še pričakujejo.
Odgovorili so nam, da so za Glavni trg doslej prejeli sofinanciranje v vrednosti 2.099.445,37 evra od odobrenih 4.584.016,49 evra. Iz tega je mogoče sklepati, da so denar v občinski proračun prejeli po 30. 6. 2019. Dodajmo, da je obnova Glavnega trga končana.
Če k stanju na dan 30. junij 2019 prištejemo še očitno pozneje prejeti denar za obnovo Glavnega trga ugotovimo, da je Mestna občina Novo mesto v času od 2015 do oktobra 2019 iz EU prejela 13,47 milijona evrov.
Na občini pa še vedno čakajo na denar za vrtec Videk v Bršljinu (končan je bil januarja 2018), Kandijski most, preostala sredstva za Glavni trg, gradnjo večnamenske poti ob Levičnikovi in za projekt Hidravlične izboljšave vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske.
Vprašali smo tudi, kako na občini komentirajo težave države pri črpanju sredstev iz eu-skladov in ali zaradi tega trpi tudi razvoj novomeške mestne občine, vendar odgovora na to nismo prejeli.
J. M.
