Študenti Univerze v Novem mestu Fakultete za zdravstvene vede v letošnjem študijskem letu v decembru začenjajo klinično usposabljanje v učnih zavodih, s katerimi sodeluje fakulteta. Klinično usposabljanje je nepogrešljivo za pridobivanje znanj in veščin na tej stopnji izobraževanja, mentorji pa pomemben člen na poti izobraževanja in doseganja cilja, torej usvajanja znanja in pridobitev kompetenc.
Po končanem izobraževanju diplomante čaka samostojno delo, za katerega prevzamejo polno moralno in kazensko odgovornost. Pomembno je, da se med študijem seznanijo s procesi dela v različnih ustanovah in na različnih oddelkih, da spoznajo posebnosti vsakega od njih, da razširijo svoje poznavanje različnih področij dela in med njimi najdejo tudi priložnost za morebitno kasnejšo zaposlitev.
Vsako leto Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu pripravi izobraževanje za klinične mentorje. Osrednja nit letošnjega, ki je bilo 29. novembra 2018 je bila ergonomija, uvod v izobraževanje pa je po pozdravnem nagovoru dekanice doc. dr. Nevenke Kregar Velikonja naredila predstojnica katedre za zdravstvene nego dr. Ljiljana Leskovic s prispevkom o Razvoju negovalnih diagnoz. Spregovorila je o zdravstveni negi kot disciplini, ki se v zadnjih treh desetletjih naglo spreminja, pojavila se je tudi potreba po razvoju in uporabi negovalnih diagnoz. Predstavila je tudi knjigo »Negovalne diagnoze NANDA International: definicije in klasifikacija 2015-2017, s katero se nekatera klinična okolja že srečujejo, prav tako pa se z njo že v letošnjem študijskem letu seznanjajo tudi študenti.
Že leta se izvajalci zdravstvene nege ukvarjajo s pomenom upoštevanja ergonomskih standardov pri svojem delu. To je naložba v kakovostnejše in varnejše delo, predvsem pa naložba v nas, izvajalce zdravstvene nege, da bomo tudi ob dvigu starostne meje za upokojitev tretje življenjsko obdobje dočakali kolikor se le da vsaj fizično zdravi.
Zdenko Šalda, dr. med., spec. mdpš., se že nekaj let ukvarja z ergonomijo. Udeležence izobraževanja je popeljal skozi zgodovino razvoja ergonomije in s fizikalnega vidika predstavil pomen poznavanja svojega telesa in njegovih fizikalnih sposobnosti, poleg tega pa poznavanja in upoštevanja ergonomskih standardov. Predstavil je tudi biomehanske obremenitve pri delu ob bolniški postelji in obremenitve zaradi dela z računalnikom.
V nadaljevanju je Aljaž Kren, mag. zdr. nege, vodja nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Črnomelj, predstavil delo reševalcev in fizične obremenitve, s katerimi se srečujejo reševalci. Poudaril je pomen pravilne uporabe pripomočkov, ki jih reševalci za delo uporabljajo. Člani ekipe nujne medicinske pomoči so v reševalnem vozilu in na terenu podvrženi številnim dejavnikom, ki ogrožajo njihovo zdravje in hkrati nemalokrat preprečujejo možnosti ergonomskega ravnanja, zato so še toliko bolj podvrženi mišično-skeletnim obolenjem (predvsem bolečinam v spodnjem delu hrbtenice).Poudaril je pomen promocije zdravja na delovnem mestu in v zasebnem življenju reševalcev.
Ljubica Novak, vodja fizioterapije v Splošni bolnišnici Novo mesto, je v nadaljevanju najprej predstavila članek o ergonomskih pristopih v zdravstveni negi. Poudarila je, da so zaradi narave dela izvajalci zdravstvene nege rizična skupina za nastanek bolečine v križu. 
Do velikih statičnih obremenitev hrbtenice privedejo različni funkcionalni vzorci, ki jih izvajalci zdravstvene nege izvajajo pri svojem delu, ki zahteva nenehno prepogibanje, sklanjanje in dvigovanje ter premeščanje bremen. Ergonomija v zdravstveni negi proučuje delovno okolje in obremenitve izvajalcev zdravstvene nege ter predstavlja načine dela, delovne pogoje in sredstva za manj obremenjujoče, uspešno in varno delo. Sledil je še praktični prikaz pravilnega dvigovanja, nameščanja, prestavljanja, posedanja in vstajanja.
Ob koncu je Gorazd Laznik, mag., predavatelj in vodja kliničnega usposabljanja in moderator srečanja, predstavil rezultate ankete o znanju študentov drugega in tretjega letnika o ergonomiji in ergonomskih standardih, ki so v preteklih dveh študijskih letih že bili v kliničnem okolju. Rezultati so pokazali, da študenti imajo znanje in se zavedajo pomena upoštevanja ergonomskih standardov in uporabe pripomočkov za lažje delo. Študentje opažajo, da ima velika večina učnih zavodov vse potrebne pripomočke, ki pa jih tako oni kot tudi zaposleni žal premalo uporabljajo.
Ob zaključku dneva, ki bo marsikaterega udeleženca spodbudil k doslednejšemu upoštevanju ergonomskih standardov in uporabi pripomočkov, pa so na Univerzi v Novem mestu, Fakulteti za zdravstvene vede kot vsako leto najboljšim mentorjem po mnenju študentov podelili priznanja za »naj mentorja« oziroma »naj mentorico«. Čestitke nagrajencem!
Avtor: Gorazd Laznik, mag. vzg. in men. v zdr., pred.
