Neurje in toča: Kaj je v bistvu včeraj odločila odhajajoča vlada pod Cerarjevim vodstvom?

Kdor je pričakoval, da se bo odhajajoča Cerarjeva vlada na več milijonov evrov vredno škodo po petkovem neurju s točo v Beli krajini odzvala hitro in bo odobrila hitro interventno finančno pomoč, je pričakoval preveč. Vlada je namreč včeraj sprejela nekatere sklepe, ki deloma niti niso natančni. O stvareh pa bodo šele odločali.

Edino, kar je jasno – ne glede na vlado -, pa je, da je treba vso škodo na objektih natančno popisati, dokumentirati in fotografirati. Nato pa vse to prijaviti na obeh občinah: Črnomelj in Semič, pri tem pa izkoristiti pomoč, ki jo nudijo tamkajšnji strokovni sodelavci. Vendar pa gre tu le za škodo na objektih, ne pa tudi na poljščinah ali v vinogradih. 

Kaj so sklenili v vladi?

Škode v kmetijstvu ne bodo krili, saj je pridelke in proizvodnjo v kmetijstvu možno zavarovati, država pa subvencionira zavarovalne premije. Stroške intervencij (civilne zaščite in gasilcev) naj bi pokrili iz tekoče proračunske rezerve, vendar bodo o tem šele odločali. Dodajmo, da so nekaj podobnega sklenili tudi lani za gasilce, ki so sodelovali pri gašenju požara v Zalogu, in občino, na to pa potem pozabili.

Občini Črnomelj bodo pomagali pri sanaciji škode na objektih vrtca in osnovnih šol, so zapisali. Pri tem bodo, kot kaže, izvzeli Osnovno šolo Loka, kjer bodo že več let pričakovano izgradnjo nove šole šele uvrstili v načrt izgradnje, vendar bo to (spet) odvisno od finančnih zmožnosti. Tudi o tem bodo šele odločali. V tem trenutku tudi ni povsem znano, ali in kako bo država pomagala pri obnovi poškodovanih objektov prebivalstva. Ali pa bodo tudi tu morda zapisali, da je objekte (podobno kot kmetijsko proizvodnjo) možno zavarovati in ne bodo pomagali?

Obe občini sicer že zbirata vloge oškodovancev, ki so utrpeli škodo v neurju. V prijavne obrazce je treba vnesti podatke glede na natančna navodila za izpolnjevanje.

Na občinah za vnos podatkov in izpolnjevanje vlog nudijo tudi pomoč. Rok za oddajo vlog je kratek, do 22. junija 2018.

Prijava škode se naj bi štela kot vloga za izplačilo sredstev za odpravo posledic naravne nesreče. Vendar pa je tudi to odvisno od sklepa vlade, ki naj bi ga na podlagi zbranih podatkov šele sprejeli.

Stvari so torej precej nedorečene, veliko je pomanjkljivosti in površnosti. Vidi se, da stvari vodi še vlada pod vodstvom Mira Cerarja, ki je v odhajanju.

Na vse to se je odzvala črnomaljska občinska svetnica Maja Kocjan. Zapisala je, da je Bela krajina spet pozabljena in dodala: “Odhajajoča Cerarjeva vlada se očitno zanaša na dobrodelnost ljudi. Pričakujem, da bo občinsko vodstvo temu ostro nasprotovalo in poslalo protestno pismo v Ljubljano.”

Kako je bilo v Železnikih?

Preverili smo, kako je bilo v naravni nesreči, vodni ujmi, ki je 18. septembra 2007 prizadela Železnike in tamkajšnjo dolino. Po prvih ocenah je bilo škode za 60 milijonov evrov (v Črnomlju naj bi bilo te okoli 20 milijonov evrov). Kraje je takoj obiskal takratni predsednik vlade Janez Janša, sledili so obiski številnih ministrov, finančni minister Andrej Bajuk je prišel skupaj s predstavniki Zavarovalnice Triglav. Vsi so se osredotočili v interventne ukrepe, takratna vlada je za odpravo posledic takoj rezervirala vse proračunske rezerve. Zelo hitro so nato sprejeli sklep, po katerem je moralo pristojno ministrstvo še pred dokončno oceno škode nemudoma pripraviti začasni program za odpravo posledic škode.

Takratna vlada je nato odločila, da morajo ministrstva v okviru svojih proračunskih sredstev takoj poiskati rezerve in jih nameniti za odpravljanje posledic neurja na prizadetih območjih v Železnikih. Za pomoč so prerazporedili tudi denar iz evropskih skladov. Ujma v Železnikih je sicer zajela tudi infrastrukturne objekte (ceste in podobno), ne glede na to pa je primerjava delovanja obeh vlad povsem na mestu.

Čemu podobnemu v Beli krajini zdaj nismo priča.

Po poročilu Občine Črnomelj je bilo poškodovanih 1.944 stanovanjskih hiš, 50 industrijskih objektov, 12 javnih zavodov, 2.723 gospodarskih in drugih objektov ter 9 objektov kulturne dediščine. Po poročilu Občine Semič je bilo poškodovanih 96 objektov, sprožil pa se je tudi manjši zemeljski plaz v naselju Semič.

Sklep vlade je dostopen tukaj: 181_redna_seja_vlade

J. M.