Civilna iniciativa Bela krajina: Širitev migrantske krize bi lahko preprečili

Fotografija je simbolična.

Po zadnje objavljenih podatkih je do konca maja v Slovenijo vstopilo okoli 2.400 ilegalnih migrantov. To pomeni, da je maja policija prijela skoraj toliko migrantov kot prej v štirih mesecih skupaj. Po podatkih policije so jih namreč do konca aprila prijeli 1.226. Pritisk in prehodi se krepijo predvsem na območju Bele krajine, migranti pa so s stanjem v Sloveniji zelo dobro seznanjeni.

Ob vsem tem spomnimo še na navedbe Policijskega sindikata Slovenije, kjer opozarjajo na nevarnost vnosa nalezljivih bolezni, kot so črne koze, hepatitis, ošpice, garje in podobno, policisti pa nimajo niti ustreznih zaščitnih sredstev niti navodil.

Nadalje je policistov na južni meji premalo, obstoječi pa so tudi že izčrpani. Navajajo, da je po prijetju migrantov tudi veliko administracije, ker je vsakega treba zaslišati, fotografirati, vzeti prstne odtise ipd. Navsezadnje pa nato tudi odpeljati v azilni dom.

Na vstop v Slovenijo čaka vsaj 60.000 ilegalnih migrantov, 80 odstotkov jih zaprosi za azil

O tem, da se število migrantov, ki prihajajo iz Turčije preko Grčije v Črno goro, Bosno in Hercegovino (BiH) ter dalje preko Hrvaške v Slovenijo, krepi, je v preteklih dneh za slovenske medije potrdil tudi Boštjan Šefic, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve.

Potrdil je, da je trenutno zelo problematična migrantska pot, ki gre iz BiH na Hrvaško in nadalje v Slovenijo; ministrstvo ocenjuje, da je na poti okoli 60.000 migrantov, kar 80 odstotkov pa jih v Sloveniji zaprosi za azil.

Nadalje je Šefic opozoril, da je Srbija uvedla vizumsko liberalizacijo z Iranom in nekaterimi afriškimi državami. To pomeni, da ti ljudje pridejo v Srbijo po povsem legalni poti, z redno letalsko linijo. Samo aprila se je nekje na Balkanu porazgubilo okoli 2.000 ljudi. Podobna legalna pot z letalom pa je tudi iz Turčije v BiH.

Šefic je povedal, da slovenska policija zaenkrat na meji beleži okoli 50 prihodov ilegalnih migrantov dnevno. Policija pa v svojem poročilu navaja pričakovanja, da se bo pritisk migrantov v naslednjih dneh in tednih še bistveno okrepil.

Ocena policije: Slovenija postaja ciljna država za ilegalne migrante

Policija je v svojem poročilu za april 2018 zapisala, da Slovenija postaja ciljna država za ilegalne migrante, ker so ugotovili, da se tudi v Slovenijo relativno lepo živi in ker imajo dostop po celotni EU. Migranti prek prenosnih telefonov prejemajo navodila, kam naj gredo, sprotno so obveščeni, kje se zatika in kje je prosto.

Odzivi na migrante so v Sloveniji različni. Največji mediji, tudi tisti v državni lasti, o migrantih večinoma molčijo. V večini levih strank migrante vabijo in bi mejo celo odprli za njihov prost vstop, vse drugače misleče pa označujejo s ksenofobi, očitajo jim sovražni govor in podobno. V pomladnih oziroma desnih strankah in nekaterih ostalih gibanjih pa so do te problematike bistveno bolj kritični. Edini pa, ki navajajo, da bi mejo neprodušno zaprli, so v Slovenski demokratski stranki.

Civilne iniciative pozivajo k ureditvi migrantske problematike

Predstavniki civilnih iniciativ na četrtkovi novinarski konferenci v Ljubljani. (foto: FB)

Naraščajoči migrantski val zelo skrbi tudi več civilnih iniciativ, ki so ustanovljene v Sloveniji. Predstavniki štirih so v četrtek v Ljubljani pripravili skupno novinarsko konferenco, na kateri so sodelovali: mag. Maja Kocjan iz Civilne iniciative Bela krajina, Sabina Homjak iz Civilne iniciative Škofije, Suzana Kavaš in Mihael Letonje iz Civilne iniciative Velenje in Jože Cofek iz Civilne iniciative Lendava. Pridružila se jim je tudi Julie McDonald, predstavnica civilne družbe proti ilegalnim migrantom iz Milj (Muggia, Italija).

Mediji poročajo, da je bila predstavnica belokranjske civilne iniciative Maja Kocjan zelo kritična do neodzivnosti pristojnih, ki bi lahko preprečili širitev migrantske krize, pa tudi tragične utopitve v reki Kolpi. Opozorila je, da je Bela krajina že zdaj razvojno zaostala regija, z migrantsko problematiko pa se bo to še povečalo, zelo ogrožen pa je tudi turizem v Beli krajini, ki za marsikatero belokranjsko družino pomeni pomemben vir prihodka. Vse to bi lahko pravočasno preprečili. Težava vsekakor obstaja, je poudarila Kocjanova, in je ne smemo pomesti pod preprogo, kljub medijskemu zatišju pa bo potreben javni diskurz, da se to lahko začne reševati. Julie McDonald iz italijanskih Milj pa je predstavila, s kakšnimi težavami se soočajo v Italiji. Poudarila je, da je težava v tem, da se prebežniki, kljub visokim finančnim vložkom italijanske vlade, ne želijo integrirati.

Kako je bilo v Beli krajini v preteklih dneh?

Po navedbah Policijske uprave Novo mesto so od ponedeljka do četrtka na območju Črnomlja in Metlike izsledili prijeli 83 ilegalnih migrantov. Vsi so zaprosili za azil in so jih po zaključenih policijskih postopkih odpeljali v azilni dom.

Prijeti so bili državljani Alžirije, Sirije, Maroka, Pakistana, Libije in Indije.

Migrante so prijeli v naslednjih krajih: Preloka, Bojanci, Miliči, Vukovci, Tribuče, Nova Lipa, Metlika in Učakovci.

Na Balkanu prihaja že tudi do nemirov, migranti so živčni, na meji med BiH in Hrvaško je v preteklih dneh prišlo tudi do streljanja.

Hrvaški mediji pa danes poročajo, da je na Hrvaškem zavladala prava panika. Med 2.000 migranti, ki so se nastanili ob hrvaški meji, naj bi se razširile številne bolezni. Kot poroča hrvaški portal 24sata jim poleg ekcemov in številnih kožnih bolezni grozi še epidemija garij in uši. Navajajo tudi, da naj bi epidemijo kmalu razglasile bosanske oblasti, saj naj bi zabeležili že več kot 80 primerov garij, tj. parazitske kožne nalezljive bolezni. Poleg garjavosti naj bi velike težave povzročale tudi uši. Dodajajo, da je najhuje na območju Velike Kladuše, Bihača in Cazina.

Novinarji, ki se nahajajo v BiH, pa danes poročajo, da je včeraj zvečer iz Velike Kladuše proti meji s Slovenijo odšlo okoli sto ilegalcev, “invazija se že začenja”, dodajajo.

C. R.