Svet za varovanje okolja pri SAZU je ministrstvo za okolje in prostor pozval k čim prejšnjemu sprejetju nujnih ukrepov za ohranitev črne človeške ribice v Beli krajini. Ugotavlja namreč, da se onesnaževanje zaledja, kjer živi, nadaljuje. Med drugim so na njeni koži odkrili bakterije fekalnega izvora.
Svet za varovanje okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) je v pozivu med drugim zapisal, da je petnajstletno spremljanje življenjskega prostora črne človeške ribice, ki ga je izvajala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, potrdilo domnevo, da je
omenjena podvrsta človeške ribice v Beli krajini resno ogrožena zaradi nadaljevanja dolgoletnega onesnaževanja kraških podzemnih voda. “Redni okoljski monitoring v Jelševniku pri Črnomlju je ugotovil izjemno povišanje nekaterih onesnažil, zlasti arzena in cinka v črni človeški ribici,” so zapisali.
Posledice pretirane uporabe gnojil
Na vodno-ekološko izjemno občutljivem belokranjskem kraškem svetu se po njihovih navedbah kljub dolgoletnim prizadevanjem za čistejše vode nadaljujejo kmetijske obremenitve, ki so jih preverjanja tamkajšnjih voda zaznala v prekomernih in za črno človeško ribico zakonsko preseženih količinah dušika kot posledice pretirane uporabe gnojil: “To še posebej velja za prekomerno rabo brezplačnega digestata iz belokranjske bioplinarne Lokve in gnojevke iz prašičje farme na Lokvah pri Črnomlju.”
Neurejenost komunalne infrastrukture
Kot drugi vir onesnaženja so navedli nedograjeno kanalizacijo, nezadostnost čiščenja komunalnih odpadnih voda gospodinjstev in drugih virov na vplivnem zaledju omenjenega habitata ter širjenje vodovodnega omrežja za oskrbo tamkajšnjih prebivalcev. Ob tem so zapisali, da so na koži črne človeške ribice odkrili bakterije fekalnega izvora, ki bi bile lahko zanjo usodne.
Po mnenju sveta je glede na navedeno v belokranjskem habitatu znatno osiromašena kakovost vodnega telesa, kar po drugi strani pomeni, da so “izpolnjeni pogoji za določitev nujnih ukrepov zavarovanja habitata in njegovega zaledja”.
Ministrstvu za okolje in prostor zato predlagajo, da skupaj s kmetijskim pripravita predlog začasnega zavarovanja belokranjskega habitata črne človeške ribice in po tem še trajne ukrepe, ki bodo zagotovili pogoje njenega preživetja.
“Črna človeška ribica in njen življenjski prostor v Beli krajini sta edinstvena na svetu, zato morajo država, lokalna skupnost in lokalni prebivalci do njiju prevzeti posebno odgovornost,” so zapisali.
Črni močeril ali črna človeška ribica je podvrsta bele človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele krajine. Po do zdaj znanih podatkih živi le v jamskih vodah na območju Črnomlja – odkrili so jo na izviru Jelševniščice, Dobličice in v Kanižarskem potoku. Leta 1986 so jo pri preučevanju izvira Dobličice v Beli krajini odkrili člani Inštituta za raziskovanje krasa.
M. R.
