Mirnopečani namesto na pošto s 1. oktobrom v samopostrežno, podobno čaka Dolenjske Toplice

Bliža se 1. oktober, ko bo Pošta Slovenija zaprla poštno poslovalnico v Mirni Peči. Vendar krajani ne bodo ostali povsem brez pošte. Poslovalnica bo namreč preoblikovana v pogodbeno pošto in bo poslovala na naslovu Trg 38. To je v prostorih samopostrežne trgovine Kmetijske zadruge (KZ) Trebnje.

Pogodbo za Mirno Peč sta Pošta Slovenije in NKBM, ki je prevzela nekdanjo Poštno banko, že podpisali, trenutno je v podpisovanju v KZ Trebnje.

Predvidoma do konca leta bodo poslovalnico pošte v pogodbeno spremenili tudi v Dolenjskih Toplicah. Dodajmo, da bodo Mirni Peči do konca leta predvidoma sledile še Dolenjske Toplice, pošto 8104 Novo mesto na Ljubljanski cesti 27 (v Bršljinu) pa bodo zaprli.

Poslanka Anja Bah Žibert (foto: Matija Sušnik, Državni zbor)

Spomnimo. Pošta Slovenije je v 100-odstotni državni lasti. Vlada od vodstva zahteva visoko dobičkonosnost, čeprav pošta opravlja tudi drugo, za prebivalce pomembno poslanstvo. Na to, da bi v vladi morali poskrbeti, da manjši kraji in prebivalci v njih ne bi bili na udaru, je pred kratkim opozorila tudi dolenjska poslanka Anja Bah Žibert. Ogorčena je bila nad tem, da se poštna poslovalnica v Mirni Peči, ki je tudi njen volilni okraj, zapira. Napovedala je morebitne rešitve.

S 1. oktobrom bodo preoblikovali še 5 poslovalnic po Sloveniji, 4 bodo zaprli

S Pošte Slovenije so nam pojasnili, da bodo s 1. oktobrom 2019 poleg poslovalnice v Mirni Peči preoblikovali še pet poslovalnic po Sloveniji, štiri bodo zaprli. Nobena od teh ni na našem območju. V premično pošto bodo preoblikovali poslovalnico v Rečici ob Savinji, v pismonoško pa pošto v krajih Krka, Griže, Pišece in Struge. Štiri poslovalnice bodo s 1. oktobrom zaprli, in sicer dve v Mariboru, eno na Ptuju in eno v Ljubljani.

Do konca leta bodo preoblikovali še več pošt, tudi poslovalnico v Dolenjskih Toplicah

Predvidoma s koncem letošnjega leta namerava Pošta Slovenije preoblikovati v pogodbene pošte naslednje pošte: 1281 Kresnice, 2115 Maribor, 2252 Dornava, 3220 Štore, 3252 Rogatec, 3312 Prebold, 4106 Kranj, 5216 Most na Soči, 5250 Solkan, 8311 Kostanjevica na Krki, 8350 Dolenjske Toplice in 9225 Velika Polana.

V pismonoške pošte nameravajo preoblikovati naslednje pošte: 9222 Bogojina, 1242 Stahovica, 2229 Malečnik in 4276 Hrušica.

Zapreti pa nameravajo mestne pošte: 1109 Ljubljana, 1112 Ljubljana, 1211 L Ljubljana-Šmartno, 2109 Maribor, 6105 Koper, 6311 Izola, 8104 Novo mesto.

Kaj je merilo za preoblikovanje ali zaprtje?

Iz Pošte Slovenija so nam pojasnili, da odločitve o zaprtju poslovalnic sprejemajo na osnovi analize poslovanja in več drugih dejavnikov. V prvi vrsti se pri odločitvi upošteva število opravljenih storitev na takšni pošti, število obiskov strank, ekonomski rezultat poslovanja ter trend, ki je v primeru teh pošt vedno negativen in ne kaže na možnost bistvenega povečanja obsega storitev.

Pošta Slovenije zapre zgolj pošte, ki presegajo kvoto pošt oziroma kontaktnih točk, ki je Pošti Slovenije določena skozi kriterije Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, so zapisali.

Navajajo, da se morajo prilagajati spremenjenim okoliščinam poslovanja, saj se zaradi povečanja obsega elektronske komunikacije in sodobnih tehnologij, ki bistveno spreminjajo uporabniške navade potrošnikov sooča z velikimi strukturnimi spremembami na trgu poštnih storitev. Dodajajo še, da je pri storitvah, ki jih uporabniki tradicionalno v največjem obsegu opravijo na poštnih okencih, v Pošti Slovenije v zadnjih desetih letih beležijo 32-odstotni upad pisemskih pošiljk, padec univerzalne poštne storitve je še bistveno višji (52 %) in tako se je količina teh pošiljk že prepolovila. Pri plačilnih storitvah pa beležijo že 63-odstotni upad. Spremenjenim okoliščinam se prilagajajo tudi tako, da optimizirajo poštno omrežje z uvajanjem t. i. pogodbenih pošt in v manjši meri tudi z zmanjševanjem števila pošt.

Glede na to, da gre za manjše kraje, kjer so na udaru cele občine, bi zato morali za te prebivalce bolje poskrbeti v vladi in znižati svoje kriterije ter stvari urediti drugače, na kar opozarja tudi Bah Žibertova.

J. M.