Mestne občine, v Sloveniji jih je 11, med njimi tudi novomeška, so v okviru evropskih sredstev deležne tudi posebnih finančnih podpor. Tako je iz mehanizma za celostne teritorialne naložbe (CTN) v trenutni finančni perspektivi črpanja evropskega denarja (v letih od 2014 do 2021) za mestne občine v Sloveniji namenjenih 139 milijonov evrov, od tega je 112 milijonov neposredno iz evropskih skladov in 27 milijonov evrov iz državnega proračuna.
Denar je namenjen za trajnostni urbani razvoj mestnih občin. Čeprav se finančno obdobje izteka leta 2021, mestne občine lahko ta denar počrpajo do konca leta 2023.
Predpogoj za koriščenje sredstev CTN pa je sprejetje trajnostnih urbanih strategij, ki so jih mestne občine sprejele v letih 2015 in 2016. Hkrati morajo poleg evropske pomoči in denarja iz državnega proračuna del denarja za izvedbo projektov zagotoviti tudi občine same. V okviru tega programa pa lahko izvajajo projekte urbanega razvoja oziroma urbane regeneracije, projekte trajnostne mobilnosti in projekte energetskih sanacij večstanovanjskih stavb v javni lasti.
Mestni občini Novo mesto dodatnih 11,2 milijona evrov
O razdelitvi skupne pogače nato odločajo v okviru Združenja mestnih občin Slovenije. V združenju pa so denar po posameznih občinah glede na prijavljene projekte na izvedeni razpis razdelili tako:
| Občina | Odobreno sofinanciranje |
| Ljubljana | 21,5 milijona evrov |
| Maribor | 17,8 milijona evrov |
| Koper | 12,5 milijona evrov |
| Kranj | 11,3 milijona evrov |
| Velenje | 11,2 milijona evrov |
| Novo mesto | 11,2 milijona evrov |
| Ptuj, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Nova Gorica | Po 10 milijonov evrov |
Za mestne občine, kjer gre za velike občine, so te dodatne finančne spodbude iz evropskih skladov pomembna finančna pridobitev za sofinanciranje lastnih projektov. Marsikje brez tega dodatnega denarja posameznih projektov ne bi niti začeli.
Kaj bodo sofinancirali oziroma za kaj in kako bodo ta denar porabili?
Novo mesto: Za prednostne naložbe v urbano prenovo, trajnostno mobilnost in energetsko učinkovitost. Konkretno je to za ureditev mestnega jedra, novogradnjo otroškega vrtca Bršljin, večnamenske poti ob Levičnikovi cesti, ureditve stanovanj na novomeškem Glavnem trgu, tematske poti gradišče Marof in Kettejev drevored ter projekt energetske sanacije stanovanjske stavbe na Kočevarjevi ulici.
Prenova Glavnega trga je skoraj končana, novi bršljinski vrtec deluje od lani, lani so končali tudi energetsko sanacijo stanovanjske stavbe na Kočevarjevi ulici 10 a. Gradnjo večnamenske poti ob Levičnikovi cesti bodo končali letos poleti, za projekta ureditve stanovanj na Glavnem trgu in prenove Kettejevega drevoreda pa končujejo projektiranje.
Celje: Predvsem za projekte trajnostne mobilnosti – vzpostavitev mreže kolesarskih povezave z ureditvijo 44 novih odsekov v skupni dolžini 30 kilometrov, za projekt Parkiraj avto in presedi, javni sistem izposoje koles, ureditev javnega potniškega prometa, gradnjo sodobne parkirne infrastrukture in znanstveno-zabavni tehnološki park.
Koper: Za energetsko sanacijo večstanovanjskega objekta, olimpijski bazen in več projektov s področja mobilnosti in urejanja rekreacijskih površin.
Velenje: Za ureditev prireditvenega odra in prostora ob Velenjskem jezeru, ureditev velenjskega starega trga, ureditev stanovanjsko-poslovnega objekta, energetsko sanacijo objektov.
Murska Sobota: Za prenovo mestnega središča, rekonstrukcijo in razširitev zavetišča in ureditev bivalne skupnosti za starejše.
Ptuj: Za prenovo mestne tržnice in ureditev kolesarske povezave v mestu ter spominskega parka.
Za ostale mestne občine iz sistema javno še ni objavljenih podatkov, kaj konkretno bodo s tem denarjem financirale.
V jeseni bo sicer Združenje mestnih občin objavilo še eno povabilo za prijavo projektov. V Mestni občini Novo mesto pa napovedujejo prijavo projekta brvi za pešce in kolesarje.
A. L.
