Državna volilna komisija (DVK) je tik pred zdajci, v soboto popoldne, spremenila poslanske mandate kandidatom iz strank Gibanje Svoboda (GS), Slovenska demokratska stranka (SDS), Nova Slovenija (NSi) in Levica. GS in SDS je odvzela po dva kandidata in ju nadomestila z dvema drugima, NSi in Levica po enega.
Sprva so razlagali, da so bili mandati narobe izračunani, da je šlo za računalniško napako, kar so menda v petek popoldne ugotovili zunanji računalniški in matematični strokovnjaki.
Včeraj pa se je izkazalo, da je stvar precej drugačna.
Maja Kocjan, naknadno izpadla poslanka SDS iz Bele krajine, je po preverjanju dejstev pojasnila, da je do spremembe poslanskih imen v DVK prišlo zaradi drugačnega načina izračuna mandatov po posameznih volilnih enotah, kar se je na parlamentarnih volitvah zgodilo prvič doslej.
Gre za 93. člen Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), po katerem sta možni dve razlagi, in za pravno praznino (luknjo v zakonu). “Zakon je urejen preveč ohlapno, kar je za volilne postopke nedopustno,” je dodala Kocjanova.
Opozorila je, da nastala situacija vsekakor razvnema razpravo o pravičnosti našega volilnega sistema, kjer se vrstijo pozivi k ureditvi zakonodaje na tem področju.
“Nastala situacija celo postavlja pod vprašaj razdelitev posameznih mandatov tudi iz preteklih volitev (2014 in 2018),” je dodala.
Kocjanova je opozorila še na več drugih nepravilnosti, ki so se dogajale v času teh volitev, zaradi transparentnosti in poštenosti vseh prihodnjih pa mora nekdo prevzeti odgovornost.
Še bolj jasna je bila v sinočnji oddaji Tema dneva na Nova24TV. “Državna volilna komisija s predsednikom (Petrom Golobom) in direktorjem (Dušanom Vučkom) na čelu bi morala odstopiti.
“To ni le šest oseb, ampak je tudi šest okrajev, katerih prebivalci so precej časa živeli v prepričanju, da imajo svojega predstavnika.” In dodala:
“Vsekakor je s to nenadno spremembo Državne volilne komisije največ izgubila Bela krajina in Belokranjci, ki so zopet ostali brez svojega predstavnika v Državnem zboru. Bela krajina je zagotovo ena izmed zapostavljenih področij oziroma v državnem zboru že več kot deset let nima svojega predstavnika,” je opozorila.
Pojasnila je še, da je bila novica s tega stališča šok in razočaranje tudi vseh tistih (skoraj 4000 jih je bilo), ki so jo na volitvah podprli, in pa tistih, ki so upali, da bo Bela krajina končno imela spet svojega predstavnika.
Da je 93. člen Zakona o volitvah v državni zbor nejasen, opozarjajo tudi mnogi pravniki
Glede na nastalo situacijo se postavlja pod vprašaj, zakaj se je t. i. napaka pojavila šele 14 dni po volitvah oziroma že po tem, ko so prešteli vse glasove. Kocjanova je pojasnila, da je pred tem spraševala pravnike oziroma svetovalce, ali je še možno, da se izid spremeni, pa so vsi zagotavljali, da to ni več možno – v Sloveniji se namreč kaj podobnega še ni zgodilo.
V Sloveniji imamo način delitve poslanskih mandatov precej unikaten, oblikovanost volilnih enot je določena z zakonom o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ. Volilne enote so nadalje razdeljene še v okraje. Tovrstna delitev naj bi bila uvedena predvsem zato, da se zagotovi geografsko zastopanost celotnega ozemlja v državi. Vendar praksa kaže, da temu še zdaleč ni tako.
Ustavni pravnik dr. Jurij Toplak je volilne okraje že pred leti označil za prevaro, saj je personalizacija volitev v sistemu volilnih okrajev zgolj navidezna. Poleg tega so nekateri okraji na koncu predstavljeni s štirimi poslanci, spet drugi okraji pa ostanejo brez predstavnika – kot se dogaja tudi z Belo krajino.
Dr. Saša Zagorc s Katedre za ustavno pravo Pravne fakultete v Ljubljani pa je ob tem na Twitterju opozoril, da iz sobotnega sporočila za javnost DVK najbolj bode v oči, da je očitno možna zelo različna razlaga pravil o dodelitvi mandatov, zlasti glede 93. člena ZVDZ.
“Namreč, če prav razumemo, so različni računalniški programi in algoritmi dodelili mandate na drugačen način. Nejasnosti pri razlagi volilnega sistema v ožjem smislu (tj. matematična formula) ne bi smelo biti.”
Prof. Zagorc je dodal, da ne zna odgovoriti na vprašanje, kje je zapisana pravna podlaga za točno določeno in bolj natančno razlago 93. člena ZVDZ, ki je pripeljala do spremembe mandatov – po njegovih besedah naj bi domnevno obstajal nek sklep DVK iz 90. let, ki ga ni uspel pridobiti niti kot član DVK, kar je bil v preteklosti.
“Možno je, da se motim, a občutek imam, da se je po inerciji ves čas zanašalo na računalniški izračun razdelitve mandatov. Na nevzdržnost nejasne pravne podlage v zakonu sem že pred leti opozarjal na DVK in tudi v postopku pred Ustavnim sodiščem glede ustavnosti volilnih okrajev,” je še spomnil.
Bo kateri od kandidatov izpodbila poročilo o izidu volitev?
Zapisal je, da bi morala biti pravna norma jasno zapisana v zakonu in dodal: “Mogoče se bo kateri od kandidatov odločil izpodbijati poročilo o izidu volitev najprej pred DZ, nato še na Ustavnem sodišču, skupaj s presojo ustavnosti 93. člena ZVDZ. Zna se zgoditi, da ne bo uspel z lastnim interesom postati poslanec, a vsekakor pa bi prispeval k izgradnji bolj preglednega volilnega sistema in delitve mandatov.”
Maja Kocjan je sinoči na vprašanje, ali bo izpodbijala poročilo o izidu volitev, odgovorila, da bi bilo to treba narediti, da razmišlja o tem, ni pa se še odločila.
Dodala pa je, da očitno nekomu imena poslancev niso ustrezala, zato so se na podlagi pravne praznine odločili za drugo pot izračuna.
Dodajmo še, da se je DVK s potrditvijo spremenjene poslanske liste v soboto zelo mudilo. Čeprav je član DVK Drago Zadergal ostalim predlagal, da bi si vzeli vsaj 24 ur čas za preučitev stanja (s spremembami so bili seznanjeni tik pred sejo), so ga ti zavrnili.
Pomenljivo je tudi, da se je med predsedniki strank na odločitev DVK javno oglasil le Janez Janša, ki je takoj zahteval odstop komisije. Ostali predsedniki strank molčijo.
A. L.
