Kolone na nevarnih Gorjancih še “sto let”

Vzpenjajoča se obstoječa cesta v Koroški vasi - proti Vahti na vrhu Gorjancev.

Načrtovana izgradnja hitre ceste v Novem mestu, od avtoceste – vzhod do Osredka, s povezovalno cesto do Revoza, v skupni dolžini dobrih 5 kilometrov, se zelo odmika. To naj bi bil tudi del tretje razvojne osi, hitre ceste, ki naj bi bila zgrajena do Bele krajine in meje s Hrvaško. Zakaj naj? Zato, ker poznavalci razmer na novomeškem območju navajajo, da bo za gradnjo hitre ceste do hrvaške meje ob takšni politiki, kot jo imamo zdaj v Sloveniji, preteklo še veliko vode ali pregovorno rečeno “sto let”, kot se je izrazil eden od naših sogovornikov, sicer strokovnjakov za to področje.

V Novem mestu naj bi, glede na ene od zadnjih (sicer številnih) obljub, začeli graditi že najmanj spomladi 2019, nato so navajali, da bo gradbeno dovoljenje izdano do konca leta 2019, zdaj pa podatki kažejo, da je do začetka gradnje še precej daleč.

V tem primeru gre za odsek hitre ceste od priključka na avtocesto Novo mesto – vzhod do priključka Osredek. Zapleta se tako pri izdaji okoljevarstvenega soglasja, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, kot v postopku za izbiro potencialnega izvajalca del.

Iz dokumentov o pridobivanju okoljevarstvenega soglasja je razvidno, da se pri tem zelo zapleta, kar ne preseneča, postavlja se tudi vprašanje, ali je bila trasa sploh pravilno izbrana. (vir)

Dars naj bi sicer odkupil že okoli 90 odstotkov vseh zemljišč na območju trase na novomeškem delu, iz dokumentacije pa je razvidno, da bodo gradbena dela in transport materiala skupaj trajali 48 mesecev. Sama izgradnja mostu čez Krko bo trajala 34 mesecev.

To so predvidevanja, vemo pa, kako se z izgradnjo v Sloveniji zamika. Ker se še ni niti začelo, je tako opravičena ocena, da bo ta novomeški odsek hitre ceste po najbolj optimističnem scenariju zgrajen šele čez pet let. Kje točno je na območju Novega mesta načrtovana ta hitra cesta, objavljamo ob koncu prispevka.

Kako naprej do Bele krajine oziroma Malin s predorom pod Gorjanci, pa je še nasploh velika neznanka. Kolone na nevarni cesti preko Gorjancev bodo tako trajale še dolgo, saj zdajšnja vladajoča koalicija nima v načrtu niti tega, da bi na tej cesti uredila vsaj odmikališča za tovornjake. Izgradnjo odmikališč vladajoča politika celo odločna zavrača.

V kateri fazi so postopki za hitro cesto do Osredka, s povezovalno do Revoza

Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) za odsek do Osredka pridobiva tri ločena gradbena dovoljenja, in sicer za traso, most čez reko Krko in prestavitev magistralnega plinovoda. Decembra 2018 je Dars na ministrstvo za okolje in prostor podal vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za traso hitre ceste, za mostova čez Krko pa junija 2019. Vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja za prestavitev magistralnega plinovoda je bila jeseni še v pripravi, kako je danes, nismo raziskovali. Pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja pa je pravnomočnost okoljevarstvenega soglasja.

Agencija RS za okolje je v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja status stanskega udeleženca priznala nevladni organizaciji Rovo in 20 fizičnim osebam. Iz dokumentacije na Arsu so razvidni še številni drugi zapleti v povezavi z okoljem.

Zapleta se tudi pri izbiri izvajalca del, na javno naročilo za ta odsek je prijavo za sodelovanje oddalo sedem gradbincev oziroma konzorcijev. Dars je javno naročilo objavil že lani. Nato so izbrali potencialne graditelje, s katerimi bi začeli pogajanja. Vendar pa so na sklep o izboru v Darsu prejeli štiri zahtevke za revizijo. Pritožili so se neizbrani ponudniki. S tem se je postopek izbire izvajalcev že v prvem delu precej zamaknil. Do končne izbire izvajalcev del pa je nasploh še zelo daleč.

Predvidena trasa hitre ceste od avtoceste vzhod do Osredka v Novem mestu:

Stanje vloge za okoljevarstveno soglasje, Arso, 14. januar 2020:

Vir: Arso.

C. R.