Sredi maja je v kočevskem Melaminu prišlo do najhujše delovne nesreče pri nas. V eksploziji in požaru je umrlo sedem ljudi, nastalo je za več deset milijonov evrov škode. Skupaj s sanacijo je steklo tudi iskanje rešitev, da bi podjetje, ki leži sredi Kočevja, postopno preselili iz mesta. Kot najprimernejšo so izbrali lokacijo na severu Kočevja.
Kaj natančno je botrovalo nesreči in kdo nosi morebitno krivdo zanjo, bo pokazala kriminalistična preiskava, ki po navedbah Policijske uprave Ljubljana še poteka.
Iz dosedanje rekonstrukcije dogodkov, opravljene v podjetju, pa izhaja, da je do napake prišlo ob prečrpavanju kemikalij, ko so v rezervoar z epiklorhidrinom pomotoma pretočili pošiljko druge kemikalije, dietilentriamina, navaja STA.
Eksplozija, ki je sledila, ker sta skupaj prišli nezdružljivi snovi, je po predvidevanjih preiskovalcev takoj ubila pet delavcev, ki so bili takrat v neposredni bližini. Dva so s hudimi opeklinami prepeljali v UKC Ljubljana, a sta oba pozneje podlegla poškodbam.
Eksplozija na srečo ni povzročila onesnaženja tal in pitne vode, uničen pa je bil večji del proizvodnje podjetja. Zaposleni so morali na čakanje, stekla je dolgotrajna sanacija, v katero sta se poleg podjetja vključili tudi občina in država.
Proizvodnja v Melaminu
Po besedah direktorja Melamina Srečka Štefaniča jim je do zdaj uspelo obnoviti okoli polovico nekdanje proizvodnje. Čeprav ta še ni v celoti obnovljena, pa trenutno dela vseh 220 zaposlenih. Do spomladi naj bi po načrtih podjetja postopno prišli na 70 odstotkov nekdanje proizvodnje, več pa je na trenutno lokaciji ne nameravajo obnoviti.
Preostalih 30 odstotkov predstavlja najnevarnejši del proizvodnje, zato jo nameravajo preseliti drugam.
Skupaj s sanacijo so namreč v občini in širše stekla razmišljanja, da bi podjetje vsaj za del proizvodnje, ki vključuje kemikalije za izdelavo najrazličnejših smol za industrijo, preselilo zunaj mesta Kočevje. Podjetje je sicer ob svojem nastanku v 60. letih prejšnjega stoletja zraslo zunaj urbanega območja, a se je nato mesto postopoma širilo proti njemu in ga zaobjelo na način, da je Melamin danes praktično del mesta.
Najprimernejša lokacija
Za iskanje najprimernejše lokacije za preselitev proizvodnje je Melamin pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu in podjetju E-NET okolje naročil preliminarno študijo. Ob tem so dolgo kot najprimernejšo lokacijo omenjali območje ob železniški progi na meji med občinama Kočevje in Ribnica, a so izsledki preliminarne študije pokazali, da je najprimernejša lokacija na severu Kočevja, natančneje med Gorenjem in Klinjo vasjo v smeri proti Mali Gori.
Omenjeno območje namreč izpolnjuje večino zahtev, ki so jih ob iskanju najprimernejše lokacije postavili odgovorni. Med drugim je dovolj veliko (20 hektarjev), njegov rob je več kot 700 metrov oddaljen od naselij, ujema se tudi z občinskimi prostorskimi načrti. Prav tako omogoča navezavo na železniško omrežje ter neposredno navezavo na regionalno cesto in načrtovano kočevsko obvoznico.
Še dolga pot in visoki stroški
Na predstavitvi najprimernejše lokacije sredi novembra je kočevski župan Vladimir Prebilič povedal, da se občina z omenjeno lokacijo strinja, prav tako se z njo strinjajo v Melaminu. Še pred gradnjo pa morajo urediti več stvari. Med drugim je treba odkupiti parcele, ki so trenutno v lasti države, sprejeti ustrezne spremembe občinskega prostorskega načrta, pridobiti potrebna dovoljenja in parcele komunalno urediti.
Pri tem občina pričakuje pomoč države. Postopki so že stekli.
Po besedah direktorja Štefaniča bi v podjetju s selitvijo proizvodnje lahko začeli takoj, ko bodo urejeni vsi papirji in dovoljenja, kar bi se lahko zgodilo v dobrem letu dni. A ob tem Štefanič poudarja, da gre za najbolj optimističen scenarij, saj gre za zapletene in običajno dlje časa trajajoče postopke. Treba bo pridobiti tudi financiranje za ureditev komunalne infrastrukture, kjer računajo na evropska sredstva.
Po Štefaničevi oceni bi za preselitev najnevarnejšega dela proizvodnje potrebovali od dve do tri leta, za preselitev vse preostale proizvodnje pa vsaj 10 let. Pri tem bo naložba presegla 250 milijonov evrov.
K. R.
