Kakšno nadomestilo plače lahko pričakujemo ob odrejeni karanteni?

(vir: pixabay.com)

Novi Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 (t. i. PKP4) je začel veljati 11. junija 2020 in med drugim določa, da bo nadomestila plač delavcev v karanteni za tiste, ki jim delodajalec ne more organizirati dela na domu, pokrila država.

Tisti, ki so prejeli odločbo za karanteno in delajo na domu, prejemajo 100 % plače. Kaj pa ostali? Tu so precejšnje razlike, višina plače pa je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni. Preverite, kako je s tem!

(vir: Ministrstvo za delo, družino, socialo in enake možnosti, Twitter)

Višina nadomestila plače je po novem odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni:

Za delavce, ki jim bo odrejena karantena in jim bo delodajalec lahko organiziral delo na domu, se položaj ne spreminja, saj bodo opravljali delo in za opravljeno delo prejemali plačo.

Za tiste, ki jim bo odrejena karantena in jim delodajalec ne bo mogel organizirati dela na domu, pa velja naslednje:

1. Delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, bo imel pravico do nadomestila plače v višini, ki bi jo prejel, če bi delal – 100 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas.

2. Delavec, ki se bo odpravil v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu bo ob prehodu meje v Slovenijo odrejena karantena ali delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, bo imel pravico do nadomestila v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas.

Odsotnost delavca, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, se bo presojala enako kot do sedaj, in sicer glede na pogoje, podane za nastanek višje sile.

V kolikor so bili že pred odhodom delavca v določeno tujo državo v veljavi predpisi, da se bo delavcu ob povratku v Slovenijo s strani pristojnega organa odredila karantena, potem delavec praviloma ni upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj najverjetneje ne bodo izpolnjeni vsi elementi višje sile (tj. dogodek ni nepričakovan in se mu je mogoče izogniti oz. ga odvrniti). V takšnih primerih bo treba preveriti vse okoliščine posameznega primera in odrejeno karanteno ter nemožnost opravljanja dela presojati znotraj vseh podanih dejstev.

Na novo pa so za te primere določene izjeme na temelju določenih osebnih okoliščin. V treh primerih bo delavec upravičen do nadomestila plače, kot je določeno za primer višje sile (v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače, ki je letos 940,58 evra bruto oz. okoli 700 evrov neto, kar pomeni ne manj kot 658,40 evra bruto oz. okoli 490 evrov neto).

Te izjeme so: smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj, rojstvo otroka.

Pravica do povračila izplačanih nadomestil plače

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene. Povračilo nadomestila plače za te primere bodo delodajalci lahko uveljavljali najdlje do 30. septembra 2020.

Vir: Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19

C. R.