Kako zadolžene so naše občine

Slovenske občine so bile ob koncu lanskega leta zadolžene za 852,8 milijona evrov, s tem so vsakega prebivalca dodatno zadolžile za 414 evrov. V Jugovzhodni Sloveniji je bila najbolj zadolžena občina Šentjernej, kjer dolg na prebivalca znaša 1.143 evrov ali 2,76-kratnik povprečnega dolga, ki so občine lani ustvarile na prebivalca. Najmanj zadolžena je občina Škocjan, kjer je dolg le 82 evrov na prebivalca.

Jugovzhodna Slovenija, ki jo pokrivamo na našem portalu, zajema Dolenjsko, Belo krajino in Kočevsko-ribniško območje, to je 21 občin.

Nad povprečjem zadolženosti v državi (glede na kazalnik dolg na prebivalca so občine (8): Kočevje, Kostel, Loški Potok, Mirna Peč, Mokronog – Trebelno, Šentjernej, Šentrupert in Žužemberk.

Pod povprečjem v državi so občine (13): Črnomelj, Dolenjske Toplice, Metlika, Mirna, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Škocjan, Šmarješke Toplice in Trebnje.

Zadolženost po občinah na dan 31. 12. 2018 (razvrstitev po abecednem redu):

Zap. št. Občina Skupni dolg, v evrih Dolg na občana
1. Črnomelj   3.564.505    246
2. Dolenjske Toplice      889.459    250
3. Kočevje 10.702.377    668
4. Kostel      648.354    974
5. Loški Potok      834.472    444
6. Metlika   1.638.839    195
7. Mirna   1.081.815    412
8. Mirna Peč   2.157.062    709
9. Mokronog – Trebelno   1.794.457    576
10. Novo mesto 12.405.508    339
11. Osilnica      128.216    321
12. Ribnica    2.299.124    245
13. Semič    1.255.596    320
14. Sodražica       925.798    407
15. Straža       680.000    173
16. Šentjernej    8.362.131 1.143
17. Šentrupert    2.431.278    979
18. Škocjan       277.796      82
19. Šmarješke Toplice       470.578    143
20. Trebnje    4.634.579    372
21. Žužemberk    2.759.354    577

Vir: Ministrstvo RS za finance. Podatki o zadolženosti zajemajo zadolženost občine podjetij in ustanov, katerih ustanoviteljice so občine. Gre za skupni dolg na dan 31. 12. 2018.

Zadolženost po občinah je zelo različna. Zadolženost tudi vedno ne pomeni, da je to vedno slabo. Če je denar pravilno naložen, v razvoj, se to lokalni skupnosti obrestuje.

Primer za to je Občina Šentjernej, kjer so se v zadnjem času precej zadolžili, vendar so tudi razvoj občine močno potisnili naprej.

Tudi kazalnik nezadolženost ali majhen dolg na prebivalca ni vedno merilo za uspeh občine. Če občina miruje in nič ne gradi, ni zadolžena, razvoj je nezadosten, zato ne moremo trditi, da gre za uspešno občino.

Kot primer za to lahko navedemo vse tri občine v Beli krajini, ki niso zadolžene, vendar pa je temu primeren tudi belokranjski razvoj.

Obstajajo pa tudi občine, ki so uspešne ne glede na zadolženost, saj pridobivajo tudi druge vire. Najslabše pa je tam, kjer so zadolženi, pa od tega nimajo veliko.

Primer za to je Občina Šentrupert, ki je bila ob koncu lanskega leta močno zadolžena, pa kraji od tega nimajo veliko.

Glede zadolženosti občine je torej tako, da je treba gledati občino od primera do primera, vsak občan pa sam najbolje ve, kako je z razvojem pri njih.

Od 212 slovenskih občin jih 13 ni imelo nobenega dolga. Nobena od teh ni z našega območja. Glede na zneske so bile najbolj zadolžene občine v Sloveniji: Mestna občina Ljubljana, kjer so imeli kar 153,7 milijona evrov dolga (561 evrov na prebivalca), Mestna občina Maribor s 66 milijoni evrov (625 evrov na prebivalca) in Mestna občina Koper s 43 milijoni evrov dolga (855 evrov na prebivalca).

Glede na dolg na prebivalca je bil ta najvišji v občinah: 1) Gornji Petrovci (1943 evrov na prebivalca), 2) Solčava (1200 evrov na prebivalca), 3) Šentjernej (1143 evrov na prebivalca) in 4) Litija (1000 evrov na prebivalca).

J. M.