Kako je z volilnim molkom

(vir: arhiv)

Pred jutrišnjimi volitvami in referendumi je opolnoči nastopil volilni molk, ki velja  do nedeljskega zaprtja volišč. Preverili smo, kaj to pomeni in za koga velja.

Bistvo: Volilni molk za državljane ne velja. Velja le za organizatorje kampanj. Državljani lahko neomejeno izražamo svoja mnenja na družbenih omrežjih, forumih, na ulici ali drugje v javnosti.

Glede na določila 1. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji* državljani kot fizične osebe – ki niso ne kandidati, ne predstavniki liste kandidatov, ne funkcionarji stranke,

lahko izražajo mnenje, pogovor, polemiko o vsebinah, ki so vezane na družbena in politična vprašanja,

– ne smejo pa neposredno (direktno) nagovarjati, za koga mora kdo glasovati.

Prepoved, ki bi omejevala izražanje mnenj, pogovor, polemiko o vsebinah, ki so družbene in politične narave bi predstavljala kršitev svobode izražanja po Ustavi RS (39. člen) in Evropsko konvencijo človekovih pravic (10. člen). Ne dosega standarda, da “posega v pravice drugih” in da je omejitev »nujna za demokratično družbo.

Vrhovno sodišče RS je v odločbi Ips 31/2016 navedlo, da so dovoljene razprave, posredovanje stališč in komentiranje posameznikom”.

Vsaka izjava o trenutnih družbenih oziroma lokalnih razmerah, četudi kritična, še ne pomeni propagande v volilne namene, prav tako pa volilne propagande ne predstavljajo posamične objave takšnih izjav v časopisnih oziroma družbenih omrežjih,” je v sodbi zapisalo Vrhovno sodišče RS.

Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 5. maja 2022 pa je treba opozoriti, da se v objavah na dan volilnega molka, ki jih lahko objavljajo fizične osebe, ki niso kandidati, ne funkcionarji stranke, predstavniki liste kandidatov,

ne sme pozivati k glasovanju za določenega kandidata, lahko se posreduje mnenje, polemika, strokovni ali običajen pogovor.

*Peti odstavek 1. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) določa, da se za volilno kampanjo štejejo zlasti:

  • propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in propaganda z uporabo telekomunikacijskih storitev;
  • plakatiranje in javni shodi v zvezi z volilno ali referendumsko kampanjo (predvolilni shodi).       3. člen ZVRK določa, da lahko volilno kampanjo organizirajo kandidati ali kandidatke, predstavnik predlagatelja list kandidatov, politična stranka (3. člen ZVRK).

Vir

A. L.