Ukrepi države za blaženje posledic epidemije covid-19 so primerni in učinkoviti, je zatrdil guverner Banke Slovenije mag. Boštjan Vasle. “Zelo hitro je bil sprejet konceptualni konsenz, da je potrebno hitro, obsežno ukrepanje. V letu 2008 na primer tega soglasja ni bilo. To je velik dosežek ekonomskih politik.”
Slovenija se je za premagovanje krize močno zadolžila, guverner pričakuje tudi posojila in transferje iz evropskega dogovora. Znano je, da je slovenska ekipa pod vodstvom Janeza Janše junija v Bruslju izpogajala 10,2 milijarde evrov za Slovenijo, kar je bil zgodovinski uspeh.
Za leto 2008 pa spomnimo, da je svetovna finančna kriza, ki je prerasla v gospodarsko, jeseni tega leta zajela cel svet, slovenska nova vlada (SD, LDS, Zares in DeSUS) pa je še vsaj pol leta po imenovanju slavila svoje nove položaje in se zanašala na Nemčijo. Spomladi 2009, ko je sledila streznitev, pa je bilo že za marsikaj prepozno.
Če se vrnemo k intervjuju in današnjem času. Guverner Vasle tudi navaja, da bo zelo pomembno, kako bomo pridobljeni denar v Sloveniji porabili. “Države, ki bodo investirale v področja za okrepitev rasti, razvoja, naslavljanje sodobnih izzivov, bodo izšle iz krize kot bolj uspešne.”
O obetih za leto 2020 je dejal, da se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v zadnjem četrtletju zelo verjetno ponovno skrčil, a za drugo polovico prihodnjega leta je optimist.
“Potem ko se bo virus po vpeljavi cepiva umiril, zajezil, nas že izkušnje poletnega in zgodnjejesenskega časa učijo, da smo se prebivalci in gospodarstvo sposobni hitro vrniti v tirnice, v katerih smo bili vajeni živeti prej,” je dejal.
Zagotovil je, da je slovenski bančni sistem sredi drugega vala covida-19 v dobrem stanju in robusten. “Večina kazalcev je pri nas še vedno nad povprečjem celotnega evrskega območja,” je dejal in dodal, da je tudi delež t. i. slabih posojil razmeroma nizek.
Guverner Vasle je v pogovoru za časnik Večer še napovedal, da se sicer ne bo mogoče izogniti povečanju deleža slabih posojil po koncu zdravstvene krize in umikanju ukrepov fiskalne in kasneje denarne politike.
Virus bo razmere tako zelo spremenil, da nekateri segmenti gospodarstva ne bodo preživeli v istem obsegu kot pred krizo. To se bo odrazilo tudi v bilancah bank, a bolj obvladljivo kot po prejšnji finančni krizi.
M. D.
