Največji izvor rakotvornega in radioaktivnega radona v bivalnem okolju je zemljišče pod stavbo. V Dolenjskih Toplicah bi kazalo opraviti meritve še v ostalih objektih, ne samo v osnovni šoli, in opozoriti prebivalce na to sevanje. In zgraditi novo šolo in vrtec na neki drugi lokaciji, pa tudi prostorske načrte, kolikor je mogoče, prilagoditi danemu stanju. Vse ostalo je bolj blažev žegen. Radona se ne bodo nikoli rešili. Ta ne bo nikoli poniknil, vedno bo ostal. Zakaj, razkrivamo v nadaljevanju.
Včerajšnja novica je bila, da so v Osnovni šoli Dolenjske Toplice “uspešni pri odpravljanju težav z radonom”, da so “zadovoljni z rezultati nedavno opravljene sanacije prvih treh prostorov, s podvrtavanjem pod tlaki pa bodo nadaljevali med počitnicami”, do prvega jesenskega šolskega dne bo vse končano. Sanacija bo vse rešila. Pa bo res?
Kaj pa nova šola? Radon je tudi krajevna problematika
In stalo bo 20.000 evrov, kar je v primerjavi s tistimi nekaj metri ceste med Pionirsko in Roško – ali prebojem, kot temu “učeno” pravijo v topliški občini – prava malenkost. Za t. i. preboj, v resnici pa samo krajšo povezavo med obema cestama na križišče proti Uršnim selom, namerava občina namreč zapraviti astronomskih 800.000 evrov. Na tisto pravo obvoznico, ki jo je župan Jože Muhič obljubljal že v prvem mandatu, potem pa se županovanja ne bo več šel, kot je bilo takrat slišati (zdaj pa se očitno pripravlja še na tretji mandat), pa bodo v Dolenjskih Toplicah namreč še zelo dolgo čakali. Kaj bi to, o tem župan včeraj ni govoril. Bil pa je zgovornejši o “sanaciji” zaradi radona. Roko na srce, včeraj je šlo za čisto piarovsko potezo. To je jasno vsakomur, ki pogoogla in se pozanima, kaj je radon v resnici.
Izkaže se tudi, da Dolenjske Toplice v resnici potrebujejo novo osnovno šolo, ki bo zgrajena na drugem kraju, zdajšnja je stara 44 let. Zgrajena je bila leta 1973, njene šolske prostore trenutno obiskuje več kot 300 otrok. Prisotnost radona je sicer tudi krajevna problematika in pošteno bi bilo, če bi občinarji krajane seznanili tudi s tem. Kolikor imamo mi informacij, se o tem ne govori veliko.
Meritve z detektorji izvajali v letu 2015, širom po Sloveniji, ne samo v Dolenjskih Toplicah
Iz poročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je razvidno, da je Zavod za varstvo pri delu po naročilu Uprave RS za varstvo pred sevanjem v letu 2015 izvedel meritve radona in njegovih razpadnih produktov. Iz poročila je razvidno, da so meritve opravili na območju jugovzhodne Slovenije, osrednjeslovenske, notranjsko-kraške in goriške regije. Že pretekle raziskave in meritve so namreč pokazale, da so zaradi geoloških lastnosti in kamninske podlage ta območja v Sloveniji z radonom najbolj obremenjena. Meritve so torej izvedli na potencialno tveganih območjih. Nato so od aprila do oktobra 2015 vsebnost radona merili z detektorji.
Raziskovali tudi vire povišanih koncentracij
Pregledali so skupno 126 prostorov, od tega 48 igralnic vrtcev in 78 učilnic osnovnih šol. V kar 43 prostorih šol in vrtcev po celi Sloveniji so izmerili preseženo dopustno letno vsebnost radona, ki znaša 400 Bq/m3. Bq je enota za radioaktivnost. Ugotovili so tudi, da vsebnost radona in njegovih produktov, v bistvu potomcev, kot pravijo, v prostoru upade, ko se ti prezračujejo. Z dodatnimi meritvami so poskušali odkriti tudi vire povišanih koncentracij, kot vir so bile ugotovljene špranja pod in ob vratih ter špranja, luknja in sifon v tleh. Pri ukrepih pa v NIJZ priporočajo utrditev talne plošče, prezračevanje jaškov, prezračevanje zemljine pod talno ploščo, zmanjšanje zračnega tlaka pod tlemi (podtlak) in povečanje zračnega tlaka v prostoru nad tlemi (nadtlak). Nadalje zatesnitev razpok in špranj v tleh in stenah, ki so v stiku z zemljino, ter instalacijskih vodov. In kot tretje: prezračevanje, klasično, z odpiranjem oken in vrat. To so torej ukrepi, da se ublaži to nevarno sevanje.
Gre za nevarno sevanje
Pri tem sevanju gre namreč za zelo resno stvar. Radon in njegovi potomci, kot pravijo, predstavljajo veliko tveganje za zdravje. Med dihanjem se namreč radioaktivni aerosoli nalagajo na stenah dihalnih poti, od kjer sevajo in povzročajo poškodbe tkiva. Mednarodna agencija za raziskovanje raka pa radon in njegove potomce uvršča med snovi, ki so rakotvorne za človeka. Tveganje za pljučnega raka je namreč zelo veliko.
Največ radioaktivnost izmerili na Krasu
Med šolami, kjer so merili radioaktivnost, je bila tudi osnovna šola v Dolenjskih Toplicah. Največ vrtcev in šol je bila sicer s Krasa. Koliko enot sevanja so izmerili v kateri šoli, inštitut ni objavil, prav tako tega podatka ni na spletni strani topliške šole. Povsod zasledimo le, da je bilo več od dovoljenih 400 enot, kar pa nam ne pove prav veliko.
Kaj je radon?
Radon je žlahtni plin naravnega izvora, brez barve, vonja in okusa. Človeška čutila ga ne zaznajo. Nastane z radioaktivnim razpadom urana in radija v zemeljskih skladih pod našimi tlemi in prehaja na površino. Sprošča se v ozračje oziroma se kopiči v zraku zaprtih prostorov, kot so kraške jame, rudniki, kleti in pritličja v zgradbah.
Največji izvor zemljišče pod stavbo
Največji izvor radona v bivalnem okolju predstavlja zemljišče pod stavbo, manj pa gradbeni material, voda in plin za ogrevanje. Radon se nahaja v zaprtih prostorih, v katere prodira skozi slabo izolirana tla in vodovodna ter druga omrežja v stavbi, ki so v stiku z zemljino. Vzrok povišanih koncentracij radona so kamninska podlaga, letni čas, nadstropje v stavbi in tesnjenje oken. Največji vpliv na koncentracijo radona v stavbi ima kamninska podlaga.
Povezave tudi s termalno vodo
Poznavalci za Dolenjske Toplice navajajo, da je povečanje radioaktivnosti povezano tudi z nastankom termalne vode. Navsezadnje tudi Agencija RS za okolje izvaja redne meritve koncentracije radona in s tem radioaktivnosti v termalni vodi.
V eni izmed analiz agencije ARSO smo zasledili tudi podatek, da so najvišje koncentracije radona v termalni vodi izmerjene v Snoviku v Tuhinjski dolini in v Dolenjskih Toplicah.
Spomnimo se Žirovskega Vrha, visoke koncentracije so izmerili tudi v Kočevju
Meritve na prostem pa so v Sloveniji najbolj znane iz primera Žirovskega vrha. Visoke koncentracije so ugotovili tudi za Kočevje, kar je manj znano. Vse to so pripisali delno posledicam pridobivanja urana oziroma premoga, pretežno pa povišanemu naravnemu ozadju. Glede tal pa je iz analize agencije razvidno, da so z radonom najmanj kontaminirana tla v Beli krajini, vzhodni Štajerski in v Prekmurju.
T. H.
