Bo Šarčeva vlada prevzela tudi Krko?

Novomeška Krka, tovarna zdravil.

Politično kadrovanje v podjetjih v popolni ali delni državni lasti je v času vlade Marjana Šarca zelo agresivno in brutalno, posebne vrste boj se bije med strankama Lista Marjana Šarca (LMŠ) in Stranka Alenke Bratušek (SAB). Obe sta novi, tudi majhni, njuna predsednik in predsednica si tudi tako želita okrepiti svoj vpliv in svoji stranki.

Leto 2020 bo leto številnih kadrovanj, med drugim tudi v novomeški Krki, ki je v pomembni državni lasti.

Mandati predsedniku Krkine uprave in generalnemu direktorju Jožetu Colariču ter vsem članom uprave (Davidu Bratožu, Alešu Rotarju in Vinku Zupančiču ter delavski direktorici Mileni Kastelic) se sicer iztečejo konec leta 2021. Vendar pa se kadrovanje za vodilno mesto v Krki vedno začne bistveno prej. Predsednik uprave ima nato pristojnost predlagati svoje člane uprave, razen delavskega direktorja.

V Krki pa bo letos prišlo do zamenjave nekaterih članov nadzornega sveta, ki odločajo o vodilnih. Krka je v 26,86-odstotnem lastništvu države, ki ima pri odločanju o prvem človeku družbe zelo pomemben, če ne celo odločujoči vpliv. Lastništvo Krke je namreč zelo razpršeno.

Jože Colarič

Po dosedanjih javnih objavah se bo zdaj 64-letni Jože Colarič (letnik 1955) po izteku mandata upokojil, v Krki velja, da ga bo nadomestil zdajšnji član uprave, 43-letni David Bratož (letnik 1976).

Tako Colarič kot Bratož sta univerzitetna diplomirana ekonomista in v Krki zaposlena od prvega dne svoje zaposlitve po končanem študiju. Oba sta začela v Finančnem sektorju.

Colarič je v Krki opravljal številna vodstvena dela, leta 1997 je postal član Krkine uprave, leto pozneje ga je nadzorni svet imenoval za namestnika predsednika uprave, leta 2002 pa ga je evidentiral kot bodočega predsednika uprave in mandatarja za pripravo predloga nove uprave. Julija 2004 je bil imenoval za predsednika uprave in generalnega direktorja. Petletni mandat je nastopil 1. januarja 2005. Januarja 2009 je bil imenovan za naslednji mandat, ki se je začel 1. januarja 2010 in je trajal šest let. Januarja 2015 so ga spet  imenovali za predsednika uprave za novo šestletno mandatno obdobje, ki se je začelo 1. januarja 2016. Nato so soglasno potrdili še sestavo uprave za mandatno obdobje od 2016 do 2021, ki jo je predlagal Jože Colarič.

David Bratož (vir: Krka)

Med člani uprave je tudi David Bratož. Kariero v Krki je začel leta 2001 v Finančnem sektorju, leta 2003 je začel delati v Prodaji, v Regiji Srednja Evropa, zadolžen je bil predvsem za poljski trg. Leta 2007 je postal direktor družbe Krka – Polska. Dve leti zatem je postal predsednik upravnega odbora. Od 1. januarja 2016 je član uprave.

Bratož velja za Colaričevega naslednika, vendar je vprašanje, če bo temu tudi res tako in ali ne bo vladajoča politika tokrat presekala Krkino prakso in bo na to mesto imenovala »svojega« človeka, izbranega predvsem po političnih merilih. Bistveno pri tem je, če si bodo upali!

V letu 2020 potečejo mandati štirim članom (od devetih) Krkinega nadzornega sveta: Jožetu Mermalu (lastniku ljubljanskega BTC-ja), Andreju Slaparju (predsedniku uprave Zavarovalnice Triglav), prof. dr. Julijani Kristl (zaposleni na Fakulteti za farmacijo) in Borisu Žnidarčiču (do upokojitve je bil član uprave Kapitalske družbe, ki je v državni lasti).

Med nadzorniki bo do leta 2022 še Borut Jamnik (nekdanji vodilni v Kapitalski družbi, zdaj vodilni v Modri Zavarovalnici, vse v državni lasti). Doslej je veljalo, da si želi prevzeti vodenje Krke in da je članstvo v nadzornem svetu le priprava na to.  V javnosti so se sicer pojavljala še nekatera javnosti manj znana (politična) imena tistih, ki si želijo prevzeti vodenje Krke.

Članstvo v nadzornem svetu Krke: najprej so navedeni člani nadzornega sveta, kdaj so bili imenovani in kdaj jim poteče mandat, nato pa še imena članov uprave.

Vir: Slovenski državni holding (SDH)

Krka je sicer zelo uspešna, vrednost njene delnice se je v letu dni z nekaj manj kot 57,50 evra povzpela na 75 evrov, rast je bila kar 30-odstotna.

Še nekaj podatkov o Krki, njenih delničarjih in vrednosti delnice:

Iz pregleda je razvidno, da je država največji posamični lastnik v Krki. Na prvih treh mestih sta dve državni ustanovi, na tretjem pa država, skupno obvladujejo 26,86 odstotka Krkinega lastništva.

Vrednost Krkine delnice v zadnjem letu. Na levi strani je vrednost delnice, na desni strani pa je vrednost prometa s to delnico. Podatki kažejo na strmo rast vrednosti delnice v zadnjem letu (iz okoli 57 evrov pred letom dni na 75 evrov v zadnjih dneh). Vir: Krka

J. M.