Belokranjskim občinam bodo v letu 2020 odvzeli 1,85 milijona evrov

Državni proračun za leto 2020 bo rekorden, kljub temu je vladajoča koalicija vsem trem belokranjskim občinam namenila 1,85 milijona evrov manj denarja kot bi ga te morale dobiti. V letu 2021 bo tega manj še za dodatna 2 milijona evrov. (vir: FB)

O tem, da bosta državna proračuna za naslednji dve leti rekordna, v državno blagajno se bo samo v letu 2020 steklo skoraj 11.000 milijonov evrov davkov in prispevkov, smo že poročali. Ob tem je vladajoča koalicija ta denar razporejala po svoje, zelo malo denarja je namenila občinam. Na to so opozorili v večini občin, Združenje občin in Skupnost občin Slovenije pa so pripravili predlog za zvišanje finančnega prispevka občinam.

Predlog so tudi strokovno utemeljili, v letu 2020 bi občine potrebovale nekaj manj kot 60 evrov več denarja na prebivalca, v letu 2021 pa nekaj manj kot 70 evrov.

Vlada predlogom Združenja občin in Skupnosti občin ni bila pripravljena prisluhiti, zato sta predlog v državni zbor vložili poslanski skupini SDS in NSi. Na Odboru državnega zbora za finance so poslanci ta predlog nato potrdili. Potem se je zapletlo, predsedniki vladajočih strank LMŠ (Šarec), SD (Židan), SMC (Počivavšek), DeSUS (Erjavec) in SAB (Bratuškova) so poslance disciplinirali. Na seji državnega zbora so se nato poslanci teh strank premislili in vsi, razen enega iz stranke DeSUS, proračun z manj denarja občinam podprli. Ker so imeli premalo glasov, so jim na pomoč priskočili še v Jelinčičevi SNS.

Župani: Občine ne morejo v nedogled pokrivati stroškov, ki bi jih morala pokriti država

Župani (o tem smo prejšnji teden veliko poročali) opozarjajo, da bodo denar, ki bi ga morale občine dobiti od države za pokrivanje dejanskih stroškov, občine morale črpati iz tistih virov, ki so jih namenili za potrebe investicije pri infrastrukturnih projektih, ki so nujno potrebni za ohranjaje standarda naših občanov. Ali, kot je to na primer poudaril Andrej Kastelic, župan Mirne Peči: »Dejstvo je, da občine v nedogled ne bodo zmogle zagotavljati finančnih sredstev za pokrivanje tistih stroškov, za katere je dolžnost, da jih pokrivanja država, saj se “varčevanje” že zelo pozna na osnovni infrastrukturi in posledično tudi na razvoju, čeprav imamo že kar nekaj časa gospodarsko rast.«

Mag. Maja Kocjan

Na to je na družbenih omrežjih opozorila tudi mag. Maja Kocjan iz Črnomlja. Zapisala je: “Med tem, ko se je sprejemal rekorden proračun v zgodovini Slovenije, se belokranjske občine spet lahko obrišejo pod nosom za slaba 2 milijona evrov, ki bi ga lahko občine dobile s povprečninami. Tako bomo imeli manj sredstev za gradnjo cest, vrtcev ipd. Naši občani se bodo tako očitno še naprej vozili po razpadajočih cestah, naši otroci pa očitno še lep čas obiskovali nevarno razpadajoče šole in vrtce!”

Črnomaljski župan Andrej Kavšek

Aktualni župan Andrej Kavšek pa nam je odgovoril:  “V letu 2019 bo Občina Črnomelj dobila 9.007.593 eur iz naslova primerne porabe. Za leto 2020 je v državnem proračunu potrjeno 9.182.664 eur, kar je za 175.071 eur več kot predhodno leto. Vsekakor bi z večjim povečanjem povprečnine lažje zagotovili vse potrebne investicije v občini. Potreb za obnovo in gradnjo infrastrukture je veliko več, kot jih je sposobna občina financirati, zato smo odvisni od državnega financiranja, ki pa žal ne odraža dejanskih potreb občine.”

Dodajmo, da smo za mnenje o znižani povprečnini in s tem manj denarja v občinskih blagajnah vprašali tudi semiško županjo Polono Kambič in metliškega župana Darka Zevnika. Odgovora nista poslala.

Poslanci imajo danes popravni izpit

Na proračun je Državni svet RS prejšnji teden izglasoval veto. Razlog so v največji meri prav povprečnine občinam, saj tudi državni svetniki zagovarjajo stališče, da bi te morale biti višje. Državni zbor bo moral o tem danes ponovno razpravljati. Da bi vladni predlog obveljal, mora za proračun glasovati 46 poslancev. Čeprav je koalicija šibka, je najverjetneje, da bo proračun spet izglasovan, poleg LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB bo, podobno kot prvič, najverjetneje spet priskočila na pomoč Jelinčičeva SNS.

Za konec ponovimo, da vlada občinam nalaga vedno več obveznosti, denarja za to, čeprav je tega dovolj, pa jim ne zagotavlja v zadostni meri. Zato morajo občine to dodatno “izterjati” od občanov. Zato so dražji vrtci, voda, komunalne storitve in podobno. Zato v občinah ne gradijo šol in vrtcev, ni vzdrževanja ali izgradnje občinskih cest in podobno.

J. M.