V Sloveniji se je za razliko od povprečja evrskega območja okrevanje gospodarstva začelo že v prvem letošnjem četrtletju. K temu je največ prispevalo sproščanje omejitvenih ukrepov in posledična rast precejšnjega dela prej zadrževane zasebne potrošnje. Razmere se postopoma izboljšujejo tudi na trgu dela, kjer se je rast plač ob državnih ukrepih še dodatno okrepila.
V Banki Slovenije še ugotavljajo, da aktualni podatki za maj nakazujejo močan pospešek gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju letošnjega leta.
V evrskem območju se ob izboljšanju epidemiološke slike gospodarska rast obnavlja. Okrepljeno povpraševanje je poleg nadaljnje rasti proizvodnje v predelovalnih dejavnostih spodbudilo tudi okrevanje v storitvah. Po dveh četrtletnih padcih tako za letošnje drugo četrtletje pričakujejo rast BDP. Na letni ravni naj bi se gospodarska aktivnost letos povečala za 4,3 % (Evropska komisija, OECD). Ob tem negotovosti, povezane s širitvijo virusa, ostajajo velike.
V nasprotju z evropskim je slovensko gospodarstvo začelo okrevati že v letošnjem prvem četrtletju. BDP se je v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem okrepil za 1,4 %. K temu je ob sproščanju omejitvenih ukrepov največ prispevala rast precejšnjega dela prej zadrževane zasebne potrošnje. Izjema so še nekatere prostočasne storitve, ki zaradi še veljavnih preventivnih ukrepov, ki omejujejo gibanje in združevanje ljudi, še niso začele okrevati v zadostni meri.
Rast skupne industrijske proizvodnje se je v prvem četrtletju nekoliko upočasnila predvsem zaradi padca v farmaciji, večina drugih panog pa je nadaljevala z okrevanjem. Kljub optimizmu med podjetji se je dodana vrednost v gradbeništvu v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem zmanjšala, kar pa je po naši oceni ob načrtovani stanovanjski gradnji in javnih investicijah zgolj prehodnega značaja.
Tudi na trgu dela se ob postopnem sproščanju omejitvenih ukrepov razmere izboljšujejo.
Število registriranih brezposelnih je bilo ob koncu maja za 16,8 % nižje kot pred letom, število razpisanih delovnih mest se povečuje. Glede na naraščajoč podjetniški optimizem, ki se je do maja že v vseh dejavnostih odražal v izrazitem povečanju zaposlitvenih pričakovanj, lahko v naslednjih mesecih tudi v bolj prizadetih storitvenih dejavnostih pričakujemo postopno izboljšanje razmer.
Zaradi izplačil z epidemijo povezanih dodatkov v javnih storitvah je bila povprečna bruto plača v prvih dveh mesecih leta višja za skoraj desetino. Marca je (tudi zaradi lanskega padca plač v zasebnem sektorju v tem obdobju) rast presegla 14 %.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je v prvih štirih mesecih leta znašal 1,2 milijarde evrov in izhaja predvsem iz financiranja Covid-19 ukrepov. Rast odhodkov je bila v prvih štirih mesecih višja od rasti prihodkov, izhaja pa še naprej predvsem iz Covid-19 ukrepov.
Obeti za gospodarsko rast v nadaljevanju leta so močno pozitivni, zato v drugem četrtletju v Banki Slovenije pričakujejo močan pospešek v krepitvi gospodarske aktivnosti.
Več o tem lahko preberete: tukaj
M. D.
