Izgradnja južnega dela 3. razvojne osi (hitre ceste s predorom pod Gorjanci) je v mirovanju, ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, Dolenjcem in Belokranjcem sporoča: “Ne tiščite tega med projekte. Namesto tega predlagajte nekaj drugega, če že hočete kakšen projekt!”
Toliko je Alenki Bratušek mar za Dolenjsko in Belo krajino. Ob tem spomnimo, da je leta 2014, ko je bila kratek čas celo predsednica vlade in so se bližale volitve, ko je potrebovala glasove, tekala po Beli krajini in obljubljala, da bo »še v njenem času urejeno vse za cesto vsaj do Malin«. Pet let kasneje je kot ministrica, pristojna neposredno za ceste, projekt izgradnje hitre ceste »postavila na hladno«.
Ob tem je ogroženo tudi dogovorjeno črpanje evropskih sredstev v višini 2,69 milijona evrov.
Ob vsem tem vlada pod vodstvom Marjana Šarca v Naložbene potrebe RS za obdobje 2021-2027 sploh ni uvrstila projekta Južni del 3. razvojne osi – 2. odsek., ki obsega državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do priključka Črnomelj jug ter 3. odsek, ki obsega umestitev cestne povezave Črnomelj (jug) – Vinica.
V začetku oktobra 2017 so takratni minister za infrastrukturo Peter Gašperšič v Črnomlju in župani občin Črnomelj, Metlika, Semič in Novo mesto podpisali protokol načrtovanja južnega dela ceste tretje razvojne osi, po katerem bi zgradili približno 18 kilometrov dolg cestni odsek, vključno s predorom pod Gorjanci, do priključka Maline na belokranjskih strani Gorjancev.
Podpisu so sledila sporočila, da so Belokranjci korak bližje avtocesti, polovico denarja bo prispevala Evropska unija.
Zatrjevali so še, da bo gradbeno dovoljenje pridobljeno leta 2019, denar bo zagotovljen, začela se bodo prva gradbena dela. Nič od tega se doslej ni uresničilo.
Gradili bodo v dveh delih. Za prvi 5,7-kilometrski odsek od dolenjske avtoceste pri Novem mestu do Osredka oz. priključka za tovarno Revoz, ki bo hkrati novomeška zahodna obvoznica, kot so navajali, in bo po takratnih napovedih predvidoma stal približno 80 milijonov evrov, so pričakovali, da ga bodo začeli graditi leta 2019 in končali leta 2022.
Napovedi: Od Osredka do Malin bomo začeli graditi leta 2020
Nadaljevanje oz. 11-kilometrski cestni odsek od Osredka do priključka Maline, ki naj bi stal predvidoma 270 milijonov evrov, bi začeli graditi leta 2020 in končali leta 2024. Cesto bodo projektirali kot štiripasovnico, v delu od Novega mesta oz. Osredka do Malin pa bodo še preudarili, ali jo bodo takoj začeli graditi kot štiripasovnico, ali pa se bodo zatekli h gradnji po delih, so napovedovali oktobra 2017.
Oba dela bo gradil Dars, kar pomeni, da ju bodo zgradili kot hitro cesto s cestninjenjem, in da mora ta zagotoviti tudi potreben denar.
Za izdelavo projektne dokumentacije in nakup zemljišč so denar že zagotovili, za gradnjo pa se bo moral Dars zadolžiti. Kako, se še dogovarjajo, so govorili pred dvema letoma.
Glede nadaljevanja ceste od Malin do Metlike in hrvaške meje pa je Gašperšič dejal, da morajo omenjeni del še umestiti v prostor. Za državni prostorski načrt za cesto od Malin naprej pa pričakujejo, da ga bo vlada za cestni odsek do Metlike obravnavala konec leta 2017.
In dve leti kasneje?
Petra Gašperšiča (SMC) ni več na ministrskem položaju, nasledila ga je Alenka Bratušek (SAB), ki pa se za 6. oktobra 2017 podpisani protokol ne zmeni. Zato so štirje župani, direktor Regionalne razvojne agencije Novo mesto in direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine 9. septembra 2019 napisali pismo. Naslovili so ga na Šarca, Bratuškovo, Mira Cerarja, Zdravka Počivalška, Andreja Bertonclja in Iztoka Puriča. Na slednjega kot ministra za evropska sredstva. No, tudi njega ni več, zdaj je ministrica kar Bratuškova (dvojna!).
Podpisniki pisma, ki ga objavljamo v nadaljevanju, so navedene obvestili, da se stvari pri projektiranju 2. odseka južnega dela 3. razvojne osi ne premikajo nikamor. Še več.
Ministrstvo, ki ga vodi Bratuškova, projekt zavrača in navaja, da je projekt »v fazi mirovanja«. Ker je bilo v dogovorjanje vključen tudi Svet regije, zdaj ministrstvo »regijo usmerja, da predlaga nadomestni projekt«.
Pismo:
J. M.
