Pretekli teden je bil v znamenju dogodkov v Krki, tovarni zdravil, d. d., Novo mesto. Zdajšnja vladna koalicija pod vodstvom stranke SMC je namreč zamenjala dva člana Krkinega nadzornega sveta. Dobro poučeni pri tem sporočajo, da je vladni predsednik in predsednik stranke SMC Miro Cerar že odobril tudi naslednje korake: Borut Jamnik naj postane predsednik nadzornega sveta – nadzorni svet naj zamenja zdajšnjega generalnega direktorja in predsednika uprave Jožeta Colariča – na koncu sledi še zamenjava Lidie Glavina, predsednice uprave Slovenskega državnega holdinga.
Tako bi odprli torej Krkomat! Po številnih drugih podjetjih in bankah v državni lasti naj bi zdaj v roke politike padla še Krka.
Da stvari niso ravno iz trte zvite, kaže tudi zapis Janka Vebra, ki je na svojem Facebook profilu objavil zanimive podatke. Veber ni kdor si ga bodi. Čeprav imamo lahko o njem različna mnenja, pa gre za dolgoletnega poslanca SD (večino časa so bili v koaliciji), nekdanjega predsednika državnega zbora in nekdanjega ministra za obrambo. Človeka torej, ki stvari pozna v drobovje.
Veber pravi: Jamnik bi bil rad “novi Jože Colarič”
Veber napoveduje, da se dogaja “evakuacija Boruta Jamnika”, da se Jamnik umika iz vodenja Modre zavarovalnice (tudi ta je v državni lasti) in da zase išče rezervno lokacijo. Nadalje, da bi bil rad “novi Jože Colarič”. Za Krko je doslej sicer veljalo, da Colarič pripravlja svojega naslednika. Tako, kot je pred njim to počel zdaj že pokojni Miloš Kovačič, ki je za svojega naslednika izbral prav Colariča. O Krkinih notranjih imenih tokrat ne bomo pisali, saj gre za stvari, ki jih mora urejati predvsem Krka. Povsem normalno pa je, da vsak moder menedžer (in Colarič to je) pripravlja svojega naslednika. Krka je prevelik sistem, da bi lahko stvari prepuščali stihiji, pa tudi, da bi lahko nekdo na mesto predsednika uprave prišel kar tako, na hitro, od zunaj in po politični direktivi. Če se bi ali če se bo to zgodilo, potem je stvar res zrela za – ulico.
A vrnimo se še k Jamniku in Vebru. Slednji je zapisal, da bo “zanimivo videti, kaj bo v Modri zavarovalnici pokazala revizija Računskega sodišča RS”. In nadalje, da se ne bi čudil, če bi zdaj, ko je Jamnik v Krkinem nadzornem svetu “s Krkinim denarjem kupili Gorenjsko banko”. To namreč prodaja insolventna družba Sava, ki jo vodi Matej Narat (znan tudi iz zgodbe v Novi Ljubljanski banki – NLB). Matej Narat pa je nadzornik v Hotelih Bernardin, kjer je prokurist Viktor Markežič, zasebni partner Lidie Glavina, sicer tudi nekdanji direktor koprskega Tomosa. In kar je še pomembnejše v tem Vebrovem zapisu okrog dogajanj v Krki. Zapisal je: “Od vladnega kadrovanja se v celoti distanciram. S tem nimam nič. Odgovornost za sporno kadrovanje bodo nosile koalicijske stranke na naslednjih volitvah.” S tem je potrdil, da so vse zamenjave v Krki tesno povezane s politiko, z vladajočo koalicijo, ki jo sestavljajo stranke SMC, SD (tej pripada tudi Veber) in DeSUS.
Kdo je Borut Jamnik?
Kdo je Borut Jamnik, letnik 1970, najbolje, da med drugim ponazorimo tudi z besedami poznavalcev. Veber pravi: “Samo pri nas je mogoče, da Borut Jamnik enkrat nadzira Cimos, potem Helios ali Telekom, danes pa Krko.” Dodajmo, da je Jamnik svojo kariero gradil (ali pa so ga na to pripravljali) tudi v Hitu, Probanki in nato še Kapitalski družbi (Kad). O tem, da je bil do nedavnega predsednik nadzornega sveta družbe Telekom, ki je v državni lasti, smo že poročali. Ko se uradno še nič ni vedelo, smo zapisali, da je Glavina s tem, ko je sama prevzela vodenje nadzornega sveta v Telekomu, Jamniku obljubila “Krko”. Zdaj se je to zgodilo. Za Jamnika pa so doslej nekateri že pisali, da bi v političnih in gospodarskih krogih danes težko našli koga, ki se mu ne bi dvignil pritisk ob omembi njegovega imena. In še, da gre za enega vplivnejših ljudi v slovenskem gospodarstvu, ki deluje iz ozadja, za ambicioznega in preračunljivega človeka. Svojo moč je dolgo gradil, pri tem so mu pomagali tudi nekateri slovenski mediji. Z novinarji nekaterih medijskih hiš ima namreč “odlične” odnose, z eno od novinark je (ali morda še) dlje časa živel v partnerstvu. Spletni portal pozareport pa je poročal, da je Jamnik pravzaprav “pozabljeni junak Cimosa“. Modra zavarovalnica, ki jo vodi in je prav tako družba v državni lasti, je bila namreč do prevzema bank največji delničar Cimosa. Pozareport pa je v enem od svojih sestavkov nazorno opisal, kako je Jamnik prek tega vodil Cimos. Za Cimos pa se ve, da je v zelo kratkem času pridelal kar pol milijarde evrov izgube, danes je v italijanskih rokah. Ob tem dodajmo še mnenje političnega analitika Miloša Čiriča (sicer znanega Črnomaljca), ki je v začetku marca 2016 za eno od slovenskih televizij v razpravi o t. i. stricih in nečakih iz ozadja (o teh je pred leti govoril tudi Borut Pahor) povedal: “Gotovo pa je najbolj vpliven Borut Jamnik, saj obvladuje sredstva, in tudi zaradi svoje narave delovanja. Gre namreč za človeka, ki želi imeti nadzor nad stvarmi in mu je najpomembnejše, da je ‘njegova zadnja’.” Novinar Bojan Požar pa je v isti oddaji dejal: “V ozadju je interes nekaterih elit, da državna podjetja uporabljajo za svoj finančni servis, ni se potrebno slepiti, da temu ni tako.” In še: “Moč lobijev, ki obvladujejo državni kapital, je tako močan, da so sposobni nastaviti oz. pripeljati na vlado politike, ki niso sposobni ali niso osebnostno dovolj močni, da bi lahko nadzirali nekatere procese, to se je sedaj pokazalo v primeru Mira Cerarja … Ta omrežja so si nastavila nekega politika, si ga spravila skozi volitve – to se je zgodilo z Mirom Cerarjem, ki je idealni predsednik vlade, saj jim je prepustil vso dejansko odločanje.”
Zakaj Nemca iz konkurenčnega Novartisa?
Nadalje je SDH – nedvomno v dogovoru z vladno koalicijo – na mesto nadzornika v Krki pretekli teden umestil tudi Hansa-Helmuta Fabryja, nekdanjega vodjo Novartisove generične divizije Sandoz v Nemčiji. Del Sandoza (in Novartisa) je tudi ljubljanski Lek, Novartisu so ga prodali jeseni 2002, ko je vlado vodil Anton Rop, Lek pa Metod Dragonja. Nemško Novartisovo podružnico je Fabry vodil v letih od 2007 do 2014. Gre torej za človeka, ki je deloval v okviru Sandoza kot Krkinega tekmeca. Predstavnik SDH se je na skupščini sicer izgovarjal, da je “Fabry velik strokovnjak, ki bo kot predstavljal dodano vrednost v nadzornem svetu”. Fabryja pa nedvomno dobro pozna Metod Dragonja, ki je leta 2005 prevzel vodenje Novartisove generične divizije Sandoz v Rusiji. Fabry je bil torej vodja nemške Novartisove generične divizije Sandoz v Nemčiji, Dragonja pa v Rusiji. Slednji je bil nato od leta 2008 do 2014 direktor predstavništva NLB v Moskvi. V zdajšnji vladi je bil državni sekretar in svetovalec vladnega predsednika Mira Cerarja. Razvidno je torej, da se Fabry in Dragonja poznata in tudi tu gredo sledi v Cerarjevo vlado. Zakaj je Nemca vladna koalicija zdaj umestila v Krkin nadzorni svet, bo že kmalu jasno.
Skrivnostna gospa iz zamejstva, Lidia Glavina
Predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja s skoraj 13 milijard evri vrednim državnim premoženjem, med drugim tudi z delom Krke – skupaj s Kapitalsko družbo SDH obvladuje preko 26 % lastništva Krke. Na to mesto jo je lani poleti najprej začasno, nato pa marca 2017 s polnim mandatom imenovala Vlada RS. No, nadzorni svet SDH, ki ga vodi Damjan Belič, osebni prijatelj Mira Cerarja, nadzorniki pa tega niso naredili mimo koalicije. To je jasno in to zdaj potrjuje tudi Janko Veber.
Glavina velja za “skrivnostno gospo iz zamejstva”, s stalnim prebivališčem v Trstu in italijanskim državljanstvom (tudi davke plačuje v Italiji). Nekateri mediji pa so razkrili, da “se jo povezuje z zamejskim finančnim konglomeratom KB1909, naslednikom zloglasne družbe Safti”. Družba KB1909 je širši javnosti postala bolj znana po zadnjih preiskavah s predragimi žilnimi opornicami v zdravstvu, ki smo jih štirikrat preplačali. O Glavinini profesionalni karieri se sicer ne ve veliko. Bila naj bi diplomirana ekonomistka, njene reference pa so zelo meglene. SDH je v začetku celo prikrival njen podrobnejši življenjepis, nato naj bi javnosti postregli s precej prirejenim oz. napihnjenim. Kakorkoli, tudi Glavina je sodelovala pri prodaji Cimosa. Zdaj je ob funkciji predsednice uprave SDH prevzela še vodenje nadzornega sveta državnega Telekoma (nasledila je Jamnika), konec junija poskrbela za predčasno zamenjavo nadzornikov v Luki Koper (SDH je 51-odstotna lastnica) in zdaj, v začetku julija, še za zamenjavo dveh nadzornic v Krki, d. d., Novo mesto. Mimogrede, v časniku Dnevnik so zapisali, da je Glavina v tujini naročila študijo o poslovanju Luke Koper in Krke, za kar naj bi SDH plačal rekordnih 275 tisoč evrov. Analizi pa naj bi temeljili predvsem na javno dostopnih podatkih, kar naj bi pomenilo, da je šlo za stran vržen denar. Primerjava Luke in Krke sicer ni povsem mogoča, stanje ni enoznačno. Ne glede na to pa velja spomniti na Vebrove navedbe o povezavah Glavine in navedbe tistih, ki pravijo, da jo bo vlada po “opravljenem delu” odstavila.
Kaj bi zamenjava uprave oziroma – prvega med njimi – prinesla zaposlenim v Krki in malim delničarjem?
Poznavalci navajajo, da večjih odpuščanj naj ne bi pričakovali. Krka v zadnjem času v Sloveniji že tako ne zaposluje na veliko, saj proizvodnjo zelo avtomatizirajo. Nekatere naj bi zelo “motilo”, da Colarič na vodilna mesta ne spušča političnih nastavljencev. To, da naj bi njihova kadrovska služba za nižje range upoštevala tudi kriterij politične pripadnosti kandidata, mu ne štejejo kot olajševalno okoliščino. In nadalje: že zdaj naj bi nekatere zelo motilo, da je Colarič zelo tenkočuten do zaposlenih. Znano je namreč, da imajo v Krki solidne plače in urejene delovne pogoje. Lanska povprečna bruto plača v Krki je bila blizu 3.000 evrov in je vsako leto višja, o čemer marsikje lahko le sanjajo. Ob plači so zaposleni deležni tudi nagrade za dobro poslovanje, če povemo poenostavljeno. Tudi to naj bi šlo v nos nekaterim. Motilo naj bi tudi to, da Krka približno polovico dobička razdeli za dividende. Menda naj bi bile te previsoke. Po podatkih naših virov iz Krke naj bi te t. i. nagrade in (pre)visoke dividende motile celo nekatere v upravi, med drugim tudi domnevnega Colaričevega naslednika. Tovrstno politiko sicer vedno potrjuje tudi nadzorni svet, ki pa je doslej predlogom predsednika uprave in uprave kot celote praviloma vedno pritrdil. Pred leti so celo dvignili odstotek dobička, ki je namenjen za delitev. Prevelika skrb in to, da Colarič doslej ni skrival, da vodi previdno politiko (tudi v povezavi s širitvijo in lastniškimi obvladovanji, povezano tudi z odkupi lastnih delnic), je očitno trn v peti tistim, ki bi delili. Ki potrebujejo nov bankomat. Nekateri, kot na primer NLB, so že precej izpraznjeni. Krkamat je torej tista stvar, ki ima tu prednost. Ne kraj, regija ali Slovenija!
Poleg Krkomata tudi ObčinaŽBmat: niste ga spregledali
Z vidika portala Moja Dolenjska so pretekli teden poleg Krke zaznamovali še dogodki v Žužemberku, ki se nanašajo na prevoze šolskih otrok. Gre za tematiko, ki je sicer bolj lokalno obarvana, vendar zelo pomembna tudi s širšega vidika, saj kaže na problematiko javnih naročil in s tem povezanim protežiranjem posameznih lokalnih veljakov. Poleg dogodkov, ki so se nanašali na Krko, je bil na našem portalu nadpovprečno bran in spremljan prav prispevek o Žužemberku. Ali, kot ste nam sporočali: šlo je za dve zgodbi: Krkomat in ObčinaŽBmat. Tokrat smo podrobneje vzeli pod drobnogled Krkomat.
