V občini Semič se danes začenjajo 6. Dnevi kočevarske kulture, katerih namen je ohranjanje kulturne dediščine kočevskih Nemcev. Prireditev, ki bo potekala do nedelje, je skupni projekt občin Semič, Dolenjske Toplice in Kočevje.
Organizatorji v okviru Dnevov kočevarske kulture pripravljajo niz prireditev, povezanih s kulturno in drugo dediščino nekdanjih območnih prebivalcev nemškega rodu, Kočevarjev.
Na ploščadi Kulturnega centra Semič bo drevi projekcija filma Dežela Kočevarjev – Izgubljena kulturna dediščina (Gottscheabar Lont – Das verlorene Kulturerbe) ter pogovor z režiserjem Urošem Zavodnikom, producentom Hermannom Leustikom in Mihaelom Petrovičem ml.
Jutri med drugim pripravljajo pohod po poteh kočevarske zgodovine v okolici Gač. Prireditelji vabijo na voden osemkilometrski krožni pohod Gače – Pogorelec – Ponikve – Gače, na katerem se bodo udeleženci seznanili z zgodbami Kočevarjev.
Na Gačah bo v soboto tudi slikarska kolonija Gače 2020, v naselju Občice v občini Dolenjske Toplice pa Društvo Kočevarjev-staroselcev pripravlja predstavitev Kočevarske vasi Srednja vas in pogovor s prvim predsednikom društva Hanzom Jaklitschem.
V Tessarijevi domačiji v Sredgori bodo v nedeljo predstavili kočevarsko stavbno dediščino, prepleteno s kulinariko in popestreno s sprehodom po gozdni železnici Črnomelj-Leseni kamen. Ogledati si bo mogoče razstavo tradicionalnih kočevarskih jedi, značilnih za Kočevarje na semiški strani, ter razstavo slik, nastalih dan prej na slikarski koloniji Gače 2020.
Ob zaključku 6. Dnevov kočevarske kulture bodo nastopili pevski zbor Društva Kočevarjev-staroselcev, učenci Osnovne šole Semič, otroška skupina Zavod Mošnice – Moschnitze ter Mladi godci Folklorne skupine Dragatuš.
Po podatkih Zveze kočevarskih organizacij je med 600 do 700 v Sloveniji živečimi neposrednimi potomci Kočevarjev, ki so do druge svetovne vojne živeli na jezikovnem otoku na obeh straneh roškega hribovja, le še približno sto izvirnih govorcev.
Po podatkih leta 1992 ustanovljenega Društva Kočevarjev staroselcev so današnji sicer redki Kočevarji potomci v 14. stoletju naseljenih nemško govorečih kolonistov. Na tako imenovanem kočevarskem pretežno gozdnatem območju pa je leta 1870 živelo največ oziroma približno 26.500 Kočevarjev. Njihovo število se je nato skrčilo na približno 12.500 nemško govorečih prebivalcev, glavnina se jih je namreč med drugo svetovno vojno izselila.
Dogodek poteka pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja, vse pa bo potekalo po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za preprečitev okužbe z virusom covida-19.
C. R.
