Ministrstvo za digitalno preobrazbo pri lanskem nakupu 13.000 prenosnih računalnikov za 6,5 milijona evrov ni ravnalo skladno z načeloma učinkovitosti in gospodarnosti, je v končnem revizijskem poročilu, objavljenem včeraj ugotovilo Računsko sodišče RS. Med drugim ni jasno, na kakšen način je ministrstvo, ki ga vodi kontroverzna Emilija Stojmenova Duh, določilo, koliko računalnikov potrebuje, kar pomeni, da je ministrstvo računalnike kupovalo na pamet, očitno le zato, da je nekdo dobro zaslužil.
Kot so izpostavili revizorji, zakon o spodbujanju digitalne vključenosti določa, da vlada s predpisom uredi način uresničevanja pravice do izposoje računalniške opreme, vključno z določitvijo obdobja izposoje, ter da določi količino in vrsto opreme, do katere so upravičene osebe. Tako bi morala pol leta po sprejetju novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti sprejeti ta predpis, vendar tega ni naredila.
Ministrstvo je predlog predpisa sicer pripravilo pravočasno in ga 25. avgusta lani posredovalo v medresorsko usklajevanje, a do sprejetja ni prišlo, ker se je v okviru medresorskega usklajevanja izkazalo, da je potencialnih upravičencev do izposoje opreme preveč.
“Ministrstvo za digitalno preobrazbo je zato pristopilo k pripravi novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je bil sprejet 26. marca 2024 in določa, da se lahko na javni poziv v letih 2024 in 2025 prijavijo osebe, katerih vsaj en otrok je vključen v osnovnošolsko izobraževanje in so kot upravičenci do otroškega dodatka uvrščene v prvi dohodkovni razred,” so zapisali v pojasnilu.
Zaradi širokega kroga upravičencev do izposoje računalniške opreme in ob odsotnosti predpisa, ki bi podrobneje uredil upravljanje mehanizma in način uresničevanja pravice do izposoje računalniške opreme, po oceni računskega sodišča ni jasno, na kakšen način je ministrstvo določilo skupno količino 10.000 prenosnih računalnikov.
Ministrstvo prav tako ni izkazalo, da je količino določilo na podlagi zanesljive ali vsaj okvirne opredelitve potreb, izpostavljajo revizorji.
Končnih 13.000 kupljenih računalnikov je bilo sicer v celoti prevzetih do sredine novembra 2023, do konca leta pa je bilo razdeljenih le 39 prenosnih računalnikov, zaradi česar so nastali tudi stroški skladiščenja računalnikov. Poleg tega je ob njihovem prevzemu začelo teči 180-dnevno jamstvo dobavitelja za skrite napake opreme, enoletni garancijski roki ter petletno obdobje, v katerem mora dobavitelj zagotavljati razpoložljivost in združljivost nadomestnih delov.
“Glede na to, da gre pri nakupu računalnikov za opremo, ki hitro zastari, zato mora biti razdeljena kmalu, ko je nabavljena, bi v navedenem primeru pričakovali, da bi ministrstvo za digitalno preobrazbo nakup prenosnih računalnikov časovno uskladilo s sprejetjem pravnih podlag, ki bi omogočile upravljanje mehanizma in način uresničevanja pravice do izposoje računalniške opreme ter s tem čim hitrejšo razdelitev nabavljenih prenosnih računalnikov,” so ocenili revizorji.
Na podlagi navedenega na računskem sodišču ocenjujejo, da ministrstvo za digitalno preobrazbo pri nakupu računalnikov ni ravnalo skladno z načeloma učinkovitosti in gospodarnosti, ki ju pri izvrševanju proračuna določa zakon o javnih financah.
A. V.
