Hrvaški spletni portal JutarnjiVijesti je objavil reportažo z naslovom Hrvaška na poti tihega migrantskega vala, kjer opisujejo novo, tj. južno migrantsko balkansko pot.
Novinarji so obiskali tako Veliko Kladušo kot Belo krajino. V daljšem članku, opremljenem tudi s fotografijami in video posnetkom, so zapisali, da gredo migranti iz Grčije proti Albaniji in Črni Gori, nato pa prek mesta Nudo vstopajo v Aranđelovce in Trebinje v Bosni in Hercegovini (BiH). Po BiH potujejo prosto z javnim prevozom, avtobusi in s taksiji, vse dokler ne pridejo v Veliko Kladušo (manj v Bihač). Koridor skozi Hrvaško gre nadalje prek Karlovačke županije, v delu, ki je najkrajši do slovenske meje. Med BiH in Slovenijo je tu 70 kilometrov razlike.
V Slovenijo vstopajo na območju Bele krajine, občine Črnomelj, prek reke Kolpe (na 15 kilometrov dolgem območju od kraja Ladešići (na slovenski strani Žuniči) do Fratovaca v Bosiljevu, na slovenski strani Učakovci). Potujejo večinoma ponoči.
V BiH so lani evidentirali 800 migrantov, sedemkrat več kot leto pred tem. Pri tem je Sirijec le vsak dvanajsti, prednjačijo iz Alžirije in Maroka, Pakistanci in Afganistanci. V Karlovški županiji so lani prijeli 202 migranta, januarja letos pa 21. Pri tem v Jutarnjem navajajo, da je število migrantov, ki prehajajo Hrvaško, zagotovo večkratnik števila kot to prikazuje policijska statistika. To utemeljujejo s tem, da obstaja veliko število tistih, ki jih ne evidentira nobena država. Velike razlike so tudi med evidentiranimi na Hrvaškem in v Sloveniji.
Na območju PP Črnomelj januarja in prvi teden v februarju 22 primerov s 112 migranti
V Jutarnjem navajajo še številke slovenske policije, od koder so jim sporočili, da je policija na območju Policijske postaje Črnomelj v letu 2017 evidentirala samo 6 primerov ilegalnih prehodov preko Kolpe, kjer je šlo za 14 migrantov. Samo januarja 2017 in prvi teden v februarju pa so zabeležili 22 primerov, kjer je šlo za 112 migrantov. Nadalje hrvaški novinarji opisujejo smrtna primera pri prehodu Kolpe v Ladešićih in Učakovcih, o čemer smo tudi mi že poročali.
V Veliki Kladuši v džamijah in pri zasebnikih, dnevno prihajajo novi
Po podatkih, ki so jih pridobili hrvaški novinarji, se migranti na območju Velike Kladuše zatekajo v zasebne objekte, k zasebnikom, in v dve džamiji, kjer je nameščenih več deset migrantov, dnevno pa prihajajo novi. Zato v Jutarnjem ocenjujejo, da bi Hrvaško že kmalu lahko zajel pravi migrantski val.
V Veliki Kladuši migrante oskrbujejo predvsem bosanske državne in verske oblasti. Večinoma so nameščeni v mestni džamiji in v džamiji Drmeljevo, pa tudi pri zasebnikih. Pomagajo jim verski voditelji, ki so v četrtek vernike tudi javno pozvali, naj jim pomagajo pri tem. Izdali so javni oglas, v katerem prebivalstvu naročajo, kaj vse naj pripravijo za migrante. To so: polnilci za mobitele, nahrbtniki, voda, čokoladno mleko, vlažilni robčki, probiotiki, plenice, obleka in predvsem topla hrana. Pozivajo še, da jim je najbolje pomagati tudi z denarjem in z večdnevno namestitvijo. Imam mestne džamije v Veliki Kladuši, efendija Muamer Čatić, se je sicer ogradil od tega oglasa. Bosansko vlado pa je zaprosil, naj mu pomagajo pri reševanju stvari, saj sami tega bremena ne zmorejo več. Zgolj eno od zadnjih noči je v džamiji pomoč iskalo 20 migrantov, imama pa skrbi, ker število narašča.
Brez težav in s taksiji prihajajo v glavnem iz migrantskega centra v Sarajevu
Efendija Čatić je novinarjem razkril, da je pomoč poiskal tudi pri hrvaški policiji, tudi obmejni, vendar so ti migrante samo popisali in jih vrnili nazaj, kjer so bili. Povedal je, da migranti v glavnem prihajajo iz migrantskega centra v Sarajevu, brez težav in s taksiji, med njimi je tudi del tistih, ki jih je Hrvaška vrnila v BiH po njihovih predhodnih poskusih prehodov državne meje. Trenutno so v Veliki Kladuši, ko bo sneg skopnel, pa bodo poskušali ilegalno preiti na Hrvaško, “dober del jih bo pri tem tudi uspel”.
Po Hrvaškem s prevozniki in peš
Novinarji Jutarnjega opisujejo tudi to, da na Hrvaškem, ko pridejo v to državo, migranti potujejo na dva načina. Tiste, ki imajo denar in se bolj znajdejo, na hrvaški strani pričakajo prevozniki, drugi gredo peš. Prvi so lahko tudi žrtve ilegalnih prevoznikov, ki jih spustijo 20 kilometrov od slovenske meje in jim govorijo, da je slovenska meja takoj za reko, pri tem jim pokažejo Korano ali Mrežnico, ne pa Kolpe. Tisti, ki pešačijo, pa za to potrebujejo 15 ur, ker potujejo večinoma ponoči, pa lahko to traja tri noči. V tem času vlamljajo v vikende. Na karlovškem območju je v zadnjih nekaj mesecih zgorelo več vikendov, pri tem predvidevajo, da so vsaj v nekaterih požare povzročili nepovabljeni gosti. Novinarji nadalje opisujejo še krajo osebnega vozila VW Pola, ki so ga nato našli v Istri.
V nadaljevanju navajajo, da se nekaj migrantov nahaja tudi v Ličkem Petrovem Selu, za katere domnevajo, da bodo šli dalje preko Duge Rese, Netretića in Bosiljeva, predvsem po manj naseljenih vaseh in po neprometnih lokalnih cestah, kar je pot, ki migrantom ustreza.
Hrvaške policije se bojijo
Novinarji so še ugotovili, da imajo migranti pot zarisano po točkah in shranjeno v prenosnih telefonih. Možno je tudi, da skrenejo s poti, vendar samo, če vidijo prepreke ali policijo, nato pa se hitro vrnejo na začrtano traso. Hrvaške policije se bojijo, ker se je med migranti razširil glas, da “tepejo”.
V Sloveniji jih bodo sprejeli in jim dali žepnino
Novo prihajajoči migranti se zelo dobro informirajo, po katerih poteh bodo šli dalje, “pri tem tudi vedo, da jih bodo v Sloveniji sprejeli in jim dali žepnino”. V Sloveniji jih ne bodo imeli pod nadzorom, gibljejo se lahko prosto. Hrvaški novinarji so zapisali, da praviloma to pomeni, da bodo v naslednjih nekaj urah že lahko sedeli v taksiju na poti za Italijo ali v Avstrijo, “slovenske oblasti pa o njih nimajo več nobenih podatkov”.
Prijeti jim uspe le vsakega petega migranta
V Jutarnjem nadalje navajajo, da je karlovška policija pri navajanju in razkrivanju podatkov o migrantih zelo skrivnostna, podatkov o prijetih ne razkrivajo. Trdijo, da imajo vse pod nadzorom. Vendar pa je na terenu stanje nekoliko drugačno.
Nadalje novinarji opisujejo, da so obiskali Ladešiće na hrvaški strani Kolpe, kjer jih je v desetih minutah, kar so bili tam, prestregla policijska kontrola, v policijskem vozilu sta bila hrvaški policist in slovenska policistka. Ne glede na to pa policisti uspejo izslediti in prijeti le vsakega petega migranta, ki nezakonito pride na Hrvaško.
Nato so opisali še primer utopljenega v Ladešićih (nasproti Žuničem), ki pa ni bil sam. V skupini tisto noč jih je bilo vsaj pet. Prenočevali so v vikendu, kjer so se greli in jedli. Lastnik pa je že pred tem videl nekatere sence v nočnih urah, bile so stopinje v snegu, psi so lajali bolj kot običajno. Domačini so govorili tudi o pogostih policijskih patruljah, na slovenski strani so opazili tudi helikopter.
Domačin: V Učakovcih jih je šlo v desetih dneh preko vsaj 100
V nadaljevanju so opisali dramo na Kolpi v Učakovcih. Srečali so se z domačinom Igorjem Zalokarjem, ki je sodeloval pri reševanju migrantov, kjer se je v jutranjih urah vsaj eden utopil. Nato so ob 14. uri drugi spet prečkali Kolpo in le malo je manjkalo, da bi spet prišlo do tragičnega dogodka. Ivan Zalokar je hrvaškim novinarjem povedal, da meni, da je samo skozi njegovo vas v zadnjih desetih dneh šlo preko 100 ljudi. Zaradi snega ali pa zaradi nesreče z utopitvijo je zdaj nekoliko zatišja. Prejšnji petek pa so na Policijsko postajo v Črnomlju odpeljali štiri migrante, ki so vlomili v slovenski vikend.
Ob koncu hrvaški novinarji opisujejo, da tudi na slovenski strani migranti vlamljajo v hiše in vikende ter pri tem povzročajo škodo. Vlamljajo predvsem tam, kjer ni nikogar, saj se želijo ogreti po plavanju v hladni Kolpi. Pri tem so zelo nepazljivi. Tako je enemu od domačinov zgorela drvarnica, v kateri je bilo 40 metrov pripravljenih drv.
Reportaža na portalu Jutarnji Vijesti v hrvaškem jeziku je dostopna tukaj.
Vir (besedilo in foto): spletni portal JutarnjiVijesti, 10. 2. 2018.
C. R.
